Bitka za Triglav

V resnici je bitka za Triglav še eno brezplodno merjenje političnih mišic.

Objavljeno
28. april 2016 18.42
Maja Grgič
Maja Grgič
Potem ko je lani poleti prvak Desusa po dolgih in trdih pogajanjih dosegel, da je Zavarovalnica Triglav postala strateška naložba, v kateri bo država ohranila najmanj polovični delež, se je zdelo, da je bitka za ta kos državne srebrnine med njim in finančnim ministrom Dušanom Mramorjem končana. A vse kaže, da se bo vojna nadaljevala, saj je na obzorju nov boj. Tokrat gre za to, ali bo lastnik 34-odstotnega deleža Triglava ostal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ali pa bo delež prešel v last novega demografskega sklada, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad).

Desus se trdovratno zavzema za zadnje, finančni minister pa bi na to pristal le, bi šlo za odkup. Samo za Zpizov delež bi to zneslo dobrih 200 milijonov evrov, skupaj z 28-odstotnim deležem Triglava, ki ga ima v lasti Slovenski državni holding (SDH), pa okoli 400 milijonov evrov. Šlo bi torej zgolj za zamenjavo dela Kadovega premoženja za našo največjo zavarovalnico in ne dodaten vir sklada.

Izvirni zaplet predstavlja nekoliko nejasno spisan člen zakona o SDH, ki pravi, da se ob oblikovanju demografskega sklada premoženje, ki izhaja iz omenjenga Zpizovega deleža, uporabi za financiranje demografskega sklada. Pri tem ni povsem jasno, ali gre za dividende, kupnino od morebitne prodaje ali je mišljeno, da demografski sklad ta delež upravlja ali pa da postane njegov lastnik, za kar se zavzema Desus. Da bo zmeda popolna, je v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države izrecno zapisano, da Zpizov delež v Triglavu upravlja SDH.

A zdi se, da je Desus pri svojem vzponu na Triglav pozabil, da ima zgodba v resnici veliko daljšo brado. Omenjeni 34-odstotni Zpizov delež predstavlja nenominirani kapital fizičnih oseb iz časa lastninjenja naših zavarovalnic. Ta delež je država s posebnim zakonom hotela prenesti v last Kada, a so državljani na referendumu to možnost zavrnili, zato so te delnice na koncu pristale v lasti pokojninske blagajne. Ker bo demografski sklad postal prav Kad, to pomeni, da je Deusova zahteva v nasprotju z voljo ljudstva.

V resnici je bitka za Triglav še eno brezplodno merjenje političnih mišic. Ta zavarovalnica je v strategiji opredeljena kot strateška, kar pomeni, da tako ali tako ne bo naprodaj, prihodki od omenjenega 34-odstotnega deleža Triglava pa bodo v vsakem primeru namenjeni zagotavljanju dodatnih sredstev za pokojnine, pa naj bo v lasti demografskega sklada ali Zpiza. A najbrž gre bolj kot za lastništvo za vpliv. V nadzornem svetu prvega bodo upokojenci imeli zagotovljen vpliv, saj naj bi bila poleg treh vladnih predstavnikov v njem še dva upokojenska in en sindikalni, medtem ko je petčlanska nadzorniška ekipa pri SDH, če bo ta ostal pristojen za upravljanje Zpizovega deleža, odvisna od poslanskega kolesja. Pot na vrh Triglava bi tako v prvem primeru vendarle lahko bila nekoliko lažja kot v drugem.