Bližajoči se spopad dinastij

V torek je v tekmo za nominacijo ene od dveh največjih strank v Združenih državah Amerike – republikanske – za nastop na predsedniških volitvah jeseni prihodnje leto stopil Donald Trump. Nepremičninski mogotec, vlagatelj, milijarder, špekulant, večkratni bankrotiranec, voditelj resničnostnega televizijskega šova. Sloveniji je bližji, kot bi si želeli, saj je poročen s Slovenko, Štajerko Melanijo Knavs, s katero ima tudi skoraj desetletnega sina. Čeprav je tretja žena s 45 leti že nekoliko stara za 69-letnega ljubitelja mladih deklet Trumpa, sta še zmeraj skupaj.

A vsaj za zdaj ni videti, da bi razvpiti poslovnež lahko resno premešal karte v boju za mesto, ki ga bo januarja 2017 po osmih letih izpraznil demokrat Barack Hussein Obama, prvi (napol) temnopolti predsednik najmočnejše države sodobnega sveta. Za njegov položaj se bosta najbrž udarila Hillary Diane Rodham Clinton in John Ellis Bush, bolj znan po vzdevku Jeb.

Združene države so vse od nastanka v drugi polovici 18. stoletja, po odcepitvi od Velike Britanije, republika. Kar pomeni, da nimajo plemstva, še posebno pa ne vladarskih dinastij. Najbolj so se temu približali člani družine irskih korenin Kennedy. Njihov najbolj znani predstavnik je bil John F. Kennedy, 35. predsed­nik ZDA, ki so ga leta 1963 v Dallasu pokosile krogle atentatorja; njegova likvidacija je sprožila verjetno najobsežnejšo mrežo teorij zarot, zaradi katere le malokdo verjame, da ga je res ubil domnevni atentator Lee Harvey Oswald.

Status približka vladarski družini si Kennedyji seveda niso pridobili samo zaradi enega predsednika. Član družine je bil tudi kandidat za predsednika Robert Francis Kennedy, ki bi verjetno zmagal na volitvah leta 1968, če ga ne bi, tako kot brata, likvidirali. Predvsem pa od leta 1947 do 2011 ni minil niti en dan, da na kakšni pomembni voljeni funkciji v Washingtonu ne bi sedel vsaj en član družine. Po manj kot dveh letih brez Kennedyjev so se stvari spet postavile na svoje mesto, saj je januarja 2013 skozi vrata kongresa, kakor Američani pravijo dvodomnemu parlamentu, v spodnji, predstavniški dom stopil pripadnik mlajše generacije Kennedyjev, Joe Kennedy III.; kongresnik Kennedy je zdaj star 34 let in pred njim je najbrž dolga in morda bleščeča politična kariera.

Vendar Kennedyji niso edina politična dinastija Združenih držav. V sodobnih časih sta si podoben, čeprav še vedno ne popolnoma primerljiv status pridobili še dve družini. Predstavnika obeh sta vodilna kandidata svojih strank za predsedniške volitve 2016. Pri demokratih Hillary Clinton in pri republikancih Jeb Bush.

Clintonova je žena enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov, nekdaj tudi guvernerja zvezne države Arkansas Billa Clintona. V Beli hiši je kot prva dama bivala že v letih od 1992 do 2000, potem je bila v letih od 2001 do 2009 članica zgornjega doma kongresa, senata, iz zvezne države New York, v letih od 2009 do 2013 pa je bila, po neuspešnem naskoku na demokratsko predsedniško nominacijo leta 2008, zunanja ministrica v administraciji Baracka Obame. Zakonca Clinton sta po splošnem mnenju še vedno izjemno vplivna v stranki in le malokdo dvomi, da Hillary Clinton prihodnje leto ne bi bila kandidatka demokratov na predsedniških volitvah. Torej je prva ženska z resnimi možnostmi za predsednico ZDA.

Iz še bolj dinastičnega okolja prihaja Jeb Bush. Njegov oče George Bush je bil v letih od 1980 do 1988 podpredsednik, v letih od 1988 do 1992 pa predsed­nik Združenih držav. Jebov brat in očetov soimenjak George Bush mlajši je bil v drugi polovici 90. let 20. stoletja guverner druge najbolj poseljene ameriške zvezne države Teksas. Potem je bil dva mandata, od leta 2000 do 2008, predsednik ZDA. Vendar priimek Bush v nasprotju s priimkom Clinton ne vzbuja pozitivnih asociacij, saj je Jebov starejši brat začel zavoženi vojni v Afganistanu in Iraku, z deregulacijo finančnega sektorja pa popeljal svet v veliko recesijo, ki se je začela leta 2008 in se še vedno ni izpela. Tega se Jeb Bush dobro zaveda, zato nastopa samo z imenom. Vendar res ni nekdo, ki bi se »šlepal« samo na priimek, saj je bil dva mandata, od 1999. do 2007., guverner tretje najbolj poseljene ameriške zvezne države, skoraj 20-milijonske Floride.

Po zadnjem štetju se za predsedniško nominacijo na demokratski strani poteguje 13, na republikanski strani pa kar 24 kandidatov. Mesarsko klanje in ples milijonov za zmago v boju za najmočnejši položaj v sodobnem času sta slabo leto in pol pred volitvami že v polnem teku. Ne samo mogoče, ampak celo verjetno je, da se bo naslednji ameriški predsednik (spet) pisal Clinton ali Bush. Če bo tako, se bo ena ali druga politična dinastija za velik korak približala do zdaj nedotakljivemu statusu Kennedyjev.