Bo država doslednejša?

Predvidoma do konca jeseni bo jasno, kako obsežne spremembe bo doživel izvedbeni del občinskega prostorskega načrta mestne občine. Do takrat naj bi se državni nosilci prostora namreč izrekli o spornih pobudah za njegovo dopolnitev ali spremembe. Čeprav so mestni urbanisti po nedavno končani javni razgrnitvi in štirih javnih obravnavah javnosti dali vedeti, da večina izmed dva tisoč predlogov ni sprejemljivih, saj bi pomenili posege na zaščitena kmetijska in druga strogo varovana zemljišča, bo zadnjo besedo vendarle imela država. To čaka še posebej odgovorna naloga v primerih, kjer so načrtovalci prostora zapisali, da je pobuda sprejemljiva ali delno sprejemljiva, četudi je v nasprotju s temeljnimi strateškimi usmeritvami ljubljanske občine in države pri varovanju nezazidljivih zemljišč. Ne gre namreč pozabiti, da je v dopolnjenem osnutku OPN predvidenih skoraj 84 hektarov novih stavbnih zemljišč, kmetijstvu pa bi jih z izravnalnimi ukrepi vrnili le 20. Poleg tega je občina v več primerih predvidela legalizacijo črnih gradenj (jug Rakove jelše, Tomačevo), zaokroževanje naselij z nedovoljeno razpršeno gradnjo (Kozarje) in pogojno gradnjo s prej izvedenimi protipoplavnimi ukrepi (Rudnik, Ilovica, Bizovik).

Pohvalno je, da bo občina s spremembami OPN omogočila izboljšanje trenutnega stanja v marsikaterem delu mesta, a se ne moremo znebiti vtisa, da je imela pri obravnavi pobud dvojna merila. Posameznike je precej dosledno zavračala, ko je šlo za to, da bi nezazidljive (kmetijske) površine spremenili v zazidljive, bolj pa je šla na roke svojim javnim zavodom in podjetjem, državi in vplivnim podjetjem ali posameznikom.

Zanimivo bo videti, ali bo kmetijsko ministrstvo podprlo projekt centra varne vožnje v Nadgorici, ki bi ga AMZS z občinskim blagoslovom rada uredila na kar 38 hektarih kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlogu namreč ostro nasprotujejo ČS Črnuče, več kot 900 podpisnikov peticije proti gradnji centra iz okoliških naselij, lovci, naravovarstveniki ... Podoben je tudi poskus umestitve industrijske ceste do kamnoloma KPL (glavni mestni izvajalec komunalnih del) v Sadinji vasi po kmetijski zemlji. S tem so razburili lastnike teh zemljišč in ČS Sostro, saj si vsi želijo le širitve lokalne ceste in ne nove za potrebe kamnoloma. Ta bi bil speljana po sredini travnikov ali tik ob gozdu.

Precej Ljubljančanov je še opozorilo, da se pod krinko prilagajanja stopenj dovoljene hrupne obremenitve posameznih območij dejanskemu stanju skriva zasebni kapitalski interes, ki sicer ne bi bil izvedljiv. Eden takih je prenova Plečnikovega stadiona, pri kateri je glavna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja hrup, ki bi dosegal tretjo stopnjo namesto drugo, ki naj bi veljala za območja s strnjeno stanovanjsko pozidavo. Podobno poslabšanje protihrupne zaščite sicer čaka kar 30 tisoč meščanov.