Bodo Prevcu odvzeli krila?

Da revolucionarne spremembe pravil v določenem športu razmerja moči pogosto postavijo na glavo, so se lahko v nedeljo znova prepričali ljubitelji formule 1. Sebastian Vettel, ki je bil v prejšnjih štirih letih aboniran na zmage in naslove svetovnega prvaka, je v Melbournu odstopil, potem ko ga je ustavila okvara, ki so jo sicer napovedovala že porazna zimska testiranja.

Red Bullov polom je zaokrožila diskvalifikacija Daniela Ricciarda, tako da so »rdeči biki«, ki so tako zelo kraljevali v zadnjem obdobju, novo sezono začeli z debelo ničlo. A tudi druga (negativna) presenečenja kažejo, da v kraljevskem avtomobilističnem razredu očitno nič več ne bo tako, kot je bilo (nazadnje).

Velike spremembe pa se spet obetajo tudi v smučarskih skokih, ki jo imajo nekateri za zimsko »formulo 1«. Norveški novinarski kolega mi je v Harrachovu kazal fotografije novih tekmovalnih dresov, ki jih bodo izbrani skakalci preizkušali po sobotni tekmi na finalu svetovnega pokala 2013/14 v Planici. Kombinezoni so širši in povrhu »obloženi« ob zunanji strani rok, bokov in nog, s čimer naj bi ublažili udarce ob padcih, za dodatno zaščito naj bi skrbeli še tako imenovana želva na hrbtu in večja čelada, s kakršno je, denimo, sprva na OI v Sočiju skakal Jernej Damjan, a jo je kmalu zamenjal z manjšo.

Če bodo pristojni pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) sprejeli nove drese, se bo verjetno res povečala varnost skakalcev, vendar hkrati tudi možnost goljufije. Največji poraženci zadnjega SP v poletih so bili Avstrijci, ki so imeli najvišje uvrščenega tekmovalca Thomasa Dietharta, sicer novinca na letalnicah, šele na 9. mestu. A to – če se ozremo malo nazaj – sploh ni bilo takšno presenečenje, pač pa le odraz sila povprečne sezone naših severnih sosedov.

Mnogo bolj presenetljiv je njihov ekipni padec, ki se je začel leta 2012 po uvedbi ožjih kombinezonov, s katerimi se je močno zmanjšal tudi prostor za manipulacijo. Zaradi tega se v neavstrijskih skakalnih krogih vse bolj na glas sprašujejo, ali niso Gregor Schlierenzauer, Thomas Morgenstern & Co. pred tem tako prevladovali (zgolj) zavoljo opreme, ki naj ne bi bila povsem v skladu s pravili. Nobena skrivnost ni, da rdeče-belo-rdeči orli že od nekdaj uživajo poseben status pri največjih proizvajalcih dresov in prejemajo izbrani material, nedostopen vsakomur.

Ob morebitnem sprejetju predlaganih kombinezonov bi se seveda občutno povečali tudi stroški, ki bi jih – jasno – lažje pokri(va)li v bogatejših reprezentancah, s čimer bi bili že ob štartu sezone Avstrijci (pa tudi Nemci in Norvežani) spet v veliki prednosti. Da tega, za koliko bi se spet razširila površina za prevaro, sploh ne omenjamo. Za nameček bi Petru Prevcu odvzeli določene prednosti, ki jih s pridom izkorišča v zadnjih dveh sezonah, ko so tekmovalni dresi tesno oprijeti. Zaradi njih so namreč možnosti za goljufijo minimalne, hkrati pa pridejo bolj do izraza telesne (in z njimi tudi psihološke) sposobnosti, s pomočjo katerih si je mladi slovenski as z bronom na 23. SP v poletih izbojeval že svojo peto posamično kolajno na velikih tekmovanjih v pičlem letu dni.