Različno neenaki

Mednarodna nevladna organizacija Oxfam je še lani trdila, da je višina premoženja osmih najbogatejših Zemljanov enaka tisti, ki jo ima v lasti najrevnejša polovica prebivalcev planeta. Najbogatejša osmerica se je letos spremenila v dvainštirideseterico. Se je naraščanje premoženjske neenakosti torej ustavilo? Avtorji poročila vztrajajo, da ne, ampak priznavajo, da je bil lanski izračun napačen, ko je bilo razmerje v resnici 61 najbogatejših proti 3,4 milijarde najrevnejših. Trend tako še vedno drži.

Podatki, na katerih temelji letošnji izračun, so razširjeni in tako zanesljivejši, trdijo nevladniki. Pa so res? Oxfamovo poročilo je vsako leto tarča kritikov, ki poudarjajo, da podatki o premoženju posameznikov niso točni in da na njihovi podlagi ni primerno delati velikih zaključkov o gibanju neenakosti. Organizacija seznam najbogatejših Zemljanov povzema po reviji Forbes, ki predstavlja samo oceno premoženja, hkrati pa izključuje vse tiste, ki svojega skrivajo. Za ves preostali svet se zanaša na podatke iz obsežne raziskave, ki jo pripravlja banka Credit Suisse. Tudi ti so problematični, saj v premoženje vštevajo dolgove. Med najrevnejšimi Zemljani ne najdemo samo prebivalcev podsaharske Afrike, ampak tudi zakreditirane državljane razvitih držav.

Te in druge nedoslednosti ne ponujajo zadovoljivih odgovorov na vprašanja gospodarske neenakosti v svetu, o katerih se bodo v prihodnjih dneh pogovarjali na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Nobenega dvoma ni, da so razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi ogromne. Jasno je tudi, da se povečuje naša občutljivost nanje. Toda za utemeljeno razpravo in utemeljene ukrepe, ki bi prinesli zmanjšanje negativnih učinkov neenakosti, najprej potrebujemo zanesljivo analizo. V Oxfamovem poročilu je ne bomo našli.