Boj velikih ptic

Ob notranjem boju za potnike se evropski prevozniki bojijo predvsem bogatih zalivskih tekmecev.

Objavljeno
19. december 2014 22.32
šipić letališče
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Skupina nemške Lufthanse za zdaj ne načrtuje novih nakupov letalskih družb, je na neposredno vprašanje, ali se zanimajo za Adrio Airways, odgovoril prvi mož največjega evropskega prevoznika. Trenutno imajo dovolj dela z reorganizacijo matične družbe, ki je s skupnim podjetjem s turškim prevoznikom napovedala širitev na povsem novo področje čezoceanskih nizkocenovnih letov.

V Lufthansini veleskupini skrbi matična družba za običajne čezoceanske lete, njen operater Germanwings za regionalne lete iz kraja v kraj, operater Eurowings pa je njen nizkocenovni prevoznik. Svoje trge imajo v skupini še hčerinske družbe Swiss, Brussels in Austrian Airlines, ki je zadolžena za ruski in ukrajinski trg. Za širitev trgov je Lufthansa še v prejšnjem tisočletju (so)osnovala zdaj največje poslovno združenje letalskih prevoznikov na svetu Star Alliance.

Izvršni direktorji Star Alliance so na svojem rednem letnem sestanku poudarjali, kako odlično sodelujejo in kako se njihove mreže dopolnjujejo. Pa vendar. V združenju je veljalo nepisano pravilo, da si članice z leti ne hodijo v zelje. Velja tudi nepisano pravilo, da pretirano tesno sodelovanje – na primer v obliki skupnih letov – z družbami iz drugih združenj ni zaželeno. Tako je morala, na primer, Adria Airways ob vstopu v Star Alliance prekiniti dotedanje sodelovanje z Air France. Težave imajo tako zdaj češki Czech Airlines in poljski Lot.

Direktor poljske letalske družbe, ki jo je na domačem trgu na drugo mesto potisnil že Ryanair, zelo stoično priznava, da so letalski trgi pač odprti. V resnici je prav Lufthansa zelo agresivno vstopila na poljski trg in s številnih letališč polni svoji vozlišči v Frankfurtu in Münchnu. Tega ji pomaga polniti tudi Adria, ki tja leti enkrat na dan iz Łodža, v naslednji poletni sezoni pa bo svoje zmogljivosti podvojila, eno letalo pa zato kar locirala na tem poljskem letališču; in dodala še lete proti Amsterdamu.

Na svetovni letalski trg so v zadnjih letih z velikimi koraki vstopili prevozniki iz Zaliva. V Bruselj že letijo opozorila, da bi naložbe naftnih mogotcev morali obravnavati enako kot državno pomoč. Kot nedovoljeno državno pomoč. Zalivske družbe tako kot nihče zunaj EU ne more postati večinski lastnik evropskih letalskih družb, toda z neskončno količino denarja lahko pošteno mešajo štrene drugim družbam, ki ob nižanju cen poslujejo z razmeroma skromnimi dobički.

Air Serbia, nova (arabska, Etihadova) zvezda na nebu, je pred dnevi uvedla še drugi par dnevnih letov med Ljubljano in Beogradom, od tam pa cenovno ugodne lete še naprej po vsem svetu. Adria Airways bo tako počasi morda izgubila še ciljni balkanski trg. Kako bo, ko se uresničijo za zdaj še neuradne napovedi, da bodo beograjski Arabci poleteli ne le v Tirano, ampak celo v Prištino, kjer je Adria več let pridno spletala svoje gnezdo? Kruto. Kajti pomagal ne bo nihče.