Bosi v trnju

Vprašanje po skorajda enem letu ostaja isto: ali so mladi vozniki iz manjših slovenskih krajev statistično dokazljivo slabši vozniki od vrstnikov iz večjih regijskih centrov? Bržkone bo isto tudi čez desetletje, ker se nihče ne bo trudil z analizo, ki bi najverjetneje podrla hipoteze, na katerih se je precej oklestila mreža izpitnih centrov in njihovih satelitov. Na zdaj že tipičen slovenski šprinterski način bosonogih v trnje. S sprejetjem pravilnika o izpitnih centrih se je zakotnost še oddaljilo od centrov, po burnem protestu združenih lokalnih okolij pa se zdaj z gasilsko vajo polletnega poskusnega obdobja stvari (delno) postavlja v začetni položaj. Najprej krav'ca, potem pa štal'ca.

Toda vmesno obdobje merjenja mišic je brez dvoma povzročilo poslovno škodo lokalnim šolam vožnje, ki jih tepejo še kriza, medgeneracijska luknja ter tudi apatičnost mladostnikov, in podražilo dostop do vozniškega dovoljenja kandidatom manjših ter še posebej odročnejših okolij. Polletno poskusno obdobje zdaj ne more spremeniti »migracijskega« toka kandidatov v večja mesta po vozniški izpit. Sicer bi se bilo mogoče strinjati, da vozniško dovoljenje ni pravica, temveč privilegij – toda mar niso prav kandidati odročnejših območij nekajkrat bolj prisiljeni opraviti vozniškega izpita, če želijo bolj normalno vključitev v širše okolje? Predlog o uporabi javnega prevoza, ki ga je bilo tudi slišati v odgovor na ta argument, pa je žalitev za duha in telo.

Verjetno ob tem ni treba posebej poudarjati, da nekdo pridobi, kar drugi izgubi. Šole vožnje v izpitnih centrih si manejo roke na pomenljivo molčeč način. Zato bi bilo treba vsaj prisluhniti tistim, ki trdijo, da gre tudi za politično motivirano odločitev o degradaciji manjših okolij na račun centrov, ne pa na prvo žogo groziti s sodišči. Sicer pa bo tako ali tako očitno imelo zadnjo besedo – ne boste presenečeni – ustavno sodišče. Zaradi neenakosti, kamor moramo zaradi politične korektnosti dodati pridevnik domnevne, kjer se Kočevju (brez hitre ceste) daje nekaj, kar se Ajdovščini (s hitro cesto) odvzema, če izpostavimo zgolj en primer. Na izpitni vožnji naj bi se sicer preverjalo vse možne prometne izzive, ki pri nas logično niso povsod enaki. Naravnost smešno pa je, da je bil prvi argument pobudnikov sprememb pravilnika, da zmanjšujejo neenakosti, saj da imajo lokalci brez večpasovnic lažjo pot do izpita.

Dokler predlogi postajajo pravilniki zgolj zaradi argumenta moči, odpirajo zgolj nova vprašanja in jih je treba prevetriti že po slabem letu, je povsem nesmiselno, da obdržimo kakršno koli izvršno oblast. Mirno lahko odločanje o vsem prepustimo ustavnemu sodišču. Morda pa bi tam lahko odgovorili, ali bo izpitna vožnja Trentarja v Novi Gorici ključno vplivala na zmanjšanje nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, napačne smeri vožnje in vožnje pod vplivom alkohola, ki so glavni vzroki prometnih nesreč.