Evropski (ne)red: Brexit s častjo
pon, 11.12.2017, 12:00
Evropski (ne)red: Brexit s častjo
Na drugi strani Rokavskega preliva se šele ob izstopu bolje zavedajo vrednosti Unije.
Se bo Unija po brexitu povezala z Združenim kraljestvom kot s Kanado? Utegne prevladati švicarski, turški, ukrajinski model? Mar ne bo gospodarstvo na koncu prepričalo vlade, da bi bilo, ne glede na vse rdeče linije, najbolje izbrati zgled Norveške z obstankom na notranjem trgu? S prvim prebojem v ločitvenih pogajanjih je brexit vendarle začel dobivati bolj konkretno podobo. Kljub temu je ureditev prihodnjih odnosov tema, s katero se bomo morali še temeljito ukvarjati.

Britanski kolegi – če so naklonjeni brexitu ali ne – spremljajo celotno zgodbo s čedalje več frustracijami. Jasne linije in konkretnih rešitev ni. V desetletjih po vojni se je že pokazalo, da se v Bruslju med dolgimi, neredko nočnimi pogajanji, ki jih spremlja grožnja velikega poloma, sklepajo kompromisi, ki zadovoljijo vse vpletene. Vsaka stran si lahko izbere svojo razlago zapisanega, lahko brani rešitev pred domačo javnostjo, se razglasi za zmagovalca.

Tudi »zadosten napredek« pri treh osrednjih ločitvenih vprašanjih, ki odpira vrata za pogovor o prihodnjih odnosih z Londonom, ima naravo takšnega bruseljskega kompromisa. Bruseljski pogajalci so že pred meseci ugotovili, da morajo britanski premierki Theresi May zagotoviti častne rešitve. Njen padec bi povzročil kaos in gotovo pokopal zamišljen časovni okvir brexita. V Londonu pa vedo, da bi z vsakršno kaotično potjo iz Unije, brez sporazuma z Brusljem, največ škode imeli sami.

Predvsem reševanje irskega vprašanja je pokazalo, da bodo brexit spremljale številne dvoumnosti. Razmeroma mali članici Irski je uspelo Združeno kraljestvo stisniti v kot. Sprejete rešitve Severno Irsko de facto postavljajo v poseben položaj. Naj ne bi imela drugačnih pravil kot Irska, da po brexitu ne bi bil vpeljan nadzor potnikov in blaga. Napoved, da je takšen sistem lahko združljiv z načrtovanim britanskim izstopom iz notranjega trga in carinske unije, bi bila precej pogumna.

Zato je rešitev le bolj okvirna, še meglena. Pravzaprav celotna kupčija omogoča, da se v času, ko podjetja na Otoku in tudi v Uniji zahtevajo čim več jasnosti o prihodnjem režimu, stvari premaknejo. Najprej bo po brexitu, ki bo izpeljan 29. marca 2019, veliko ostalo bolj ali manj enako. Združeno kraljestvo si želi sistem dveletne tranzicije. A v času njegovega trajanja bo moralo upoštevati vsa pravila EU, četudi ne bo več soodločalo o njih.

To je le ena od stvari, s katero se bodo morali sprijazniti ideologi in propagandisti brexita, ki so govorili o vračanju odločanja, suverenosti, nadzora. Tudi z irsko zgodbo se je nedvoumno razkrilo, da bo izstop iz notranjega trga in carinske unije imel konkretne gospodarske posledice. Uniji pa je le nekaj ur po »preboju« v sagi o brexitu uspel veliki met. Sklenila je pogajanja o orjaškem projektu – trgovinskem partnerstvu z Japonsko.

Videti je, da je na suverenistični logiki temelječ brexit, tako kot tudi Donald Trump, spodbudil novo dinamiko v EU. Na drugi strani Rokavskega preliva se šele ob izstopu bolje zavedajo vrednosti Unije.

Evropski (ne)red: Brexit s častjo

Foto: AFP

Prijavi sovražni govor