Brez prakse

V pol leta se lahko tisti, ki tega do zdaj še niso storili, znebijo premoženja smrdljivega izvora.

Objavljeno
09. november 2011 17.21
Posodobljeno
09. november 2011 18.30
Anuška Delić, Ozadja
Anuška Delić, Ozadja
Malo je manjkalo, pa bi ostali brez tako imenovanega paketa protitajkunske zakonodaje. Državni svet ga je ustavil z vetom, a so poslanci strnili vrste in ga potrdili z absolutno večino. Nobeni parlamentarni stranki namreč zdaj, tik pred volitvami, ni v interesu, da takšne zakonodaje ne bi potrdila. Tako bo v teh dneh v uradnem listu objavljen zakonodajni paket, v katerem se je znašel tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Toda ta več kot objave v uradnem listu letos ne bo doživel, saj ga bo mogoče uporabiti šele čez šest mesecev.

Za odloženo uporabnost zakona najverjetneje obstaja nemalo realnih razlogov, kot so za zdaj še neobstoječi podzakonski akti o evidencah zaplenjenega premoženja ali z novim zakonom neusklajeni notranji akti vrhovnega državnega tožilstva. Razumljivi in tehtni razlogi, torej. Kleč je drugje. V pol leta se lahko zgodi marsikaj. V pol leta se lahko tisti, ki tega do zdaj še niso storili, znebijo premoženja smrdljivega izvora. No, odpovedali se mu ne bodo, ga bodo pa najbrž poskušali dobro skriti. Kako uspešni bodo, bo pokazal čas.

Zakon sicer zadeva tudi ožje družinske in druge povezane osebe, na katere je domnevni ali pravnomočno obsojeni kriminalec prenesel svoje premoženje, a kaj potem? Časa do začetka uporabe novega in pomembnega zakona je toliko, da je po potrebi lastništvo katere koli gospodarske družbe mogoče zakriti z več plastmi drugih podjetij ali pa jo preprosto ugasniti. In uničiti poslovno dokumentacijo. Zadnje se je zgodilo že v primeru izdajatelja enega izmed predvolilnih brezplačnikov, pa temu podjetju niso za vrat dihali organi odkrivanja in pregona. Vsaj takrat še ne. Prav tako je v pol leta mogoče antedatirati številne (lažne) pogodbe, izdati fiktivne račune, ne nazadnje se bo vmes končalo še letošnje poslovno leto … Skratka, priložnost dela tatu, kar vsaj za že obsojene nepridiprave najbrž velja celo dvakrat.

Za primer vzemimo trenutno najbolj razvpito skupino obdolžencev, tisto iz zadeve Balkanski bojevnik. Domnevni vrh slovenske mamilarske združbe, ki naj bi ga poosebljal Dragan Tošić, prek žene nemoteno posluje dalje. Bo njegovo premoženje predmet finančne preiskave? Ne vemo. Nekateri Tošićevi domnevni pajdaši so svoja podjetja prenesli na navidezno nepovezane osebe iz sosednjih držav, drugi so jih ugasnili, tretji jih upravljajo prek sorodnikov. Toda vsote, ki jih te družbe obračajo, niso omembe vredne. Srbski del domnevne kokainske naveze si je nagrabil lep kup premoženja, a slovenski »dilerji« so videti pretežno ubogi. V kaj so pretopili ves denar? Kako so ga legalizirali? Kaj bo zaseglo tožilstvo, ko bojda tako rekoč nič nimajo? Ne vemo.

Ne vemo, ker bomo šele čez šest mesecev lahko začeli orati ledino. Upamo pa, da je v novi zakon vgrajeno dovolj kakovostno sito. V dvajsetih letih se je namreč nabralo veliko šodra. V pol leta se lahko vsi, ki tega še niso storili, znebijo premoženja smrdljivega izvora.