Bridki boj na desnici

Kazalo je, da bo sobotni kongres NSi pol toliko zanimiv, kot je bil na koncu. Zasluga za to gre odzivom radikalnega dela slovenske desnice. Čeprav ime prvaka SDS Janeza Janše na kongresu ni bilo javno niti enkrat omenjeno, je bil njegov duh med delegati vseskozi prisoten, saj se je manifestiral skozi sočasna sporočila na družabnem omrežju twitter. V njih se je predsednik neke politične stranke norčeval iz druge politične stranke, ki je doslej veljala za najtesnejšo zaveznico SDS, na neverjetno žaljiv način. Janša, ki je znan po neposrednih, politično nekorektnih in brutalnih tvitih, je bil v soboto na ravni svojega vzornika, novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Konfliktni odnos med NSi in SDS oziroma Janezom Janšo je s kongresom padel na najnižjo točko.

Odzive na skrajnem robu slovenske desnice na kongres NSi lahko razumemo na več načinov, a najbolj logična razlaga bi bila, da se je vodja slovenske desnice začel resno bati konkurence na svojem dvorišču. Na prihodnjih parlamentarnih volitvah bo odločilno, komu bo uspelo pritegniti nezadovoljne glasove z desnice, pa tudi koga s sredine, kjer se ljudje pri izbiri ne ukvarjajo veliko z ideologijo. Kot je znano, so na volitvah pred dvema letoma izgubljale vse politične stranke, še največ prav SDS, ki je v primerjavi z volitvami leta 2011 izgubila okoli 100.000 volilnih glasov zaradi bojkota ali pa so volivci svoj glas dali Miru Cerarju. Zato Janša danes ne pozabi omeniti, da mu je Cerar ukradel volitve.

Kongres NSi pa nagovarja prav te volivce, na katere upa tudi Janša pri ponovnem poskusu zavzetja oblasti. Politiki konfrontacije, poglabljanja razlik in obsedenemu iskanju komunistično-tranzicijskih agentov NSi na drugi strani ponuja politiko, temelječo na krščanskem izročilu, ki je konservativna po vrednotah, liberalna v ekonomiji in socialna v civilni družbi. Sporočilo, ki so ga poudarjali na kongresu, je ambiciozno, saj poskuša preplesti tri velike ideje v eno celoto, kar je v politiki in realnem življenju izjemno težko.

Medtem ko je Janševa SDS ostala tako rekoč sama v političnem prostoru, NSi na drugi strani ponuja politiko povezovanja skozi oblikovanje tretjega stebra, ki po formi spominja na zdavnaj pokopani Demos. Tretji steber se ponuja kot platforma za aktiviranje volivcev, ki so se umaknili v izolacijo zaradi splošnega razočaranja nad politiko, ali pa kot opcija za razočarane volivce nad delom sedanje sredinsko-leve vlade.

Koliko bo uspelo doslej marginalni in tudi za slovenske razmere majhni stranki z zagonom operacije 46 plus, je veliko vprašanje, na katerega danes ni mogoče odgovoriti. Pobudniki tretjega stebra bodo morali v prihodnjih mesecih razrešiti več neznank. In sicer kdo bi lahko bil prvi obraz nove koalicije zmerne desnice. Je to Ljudmila Novak? In kako bodo odgovorili na populizem in nacionalizem, ki se po ameriških volitvah ponuja kot resna alternativa ideološko zmedenim in ekonomsko prestrašenim ljudem. Dilem je veliko, a dobro v težkih časih za parlamentarne demokracije je, da bodo imeli volivci na prihodnjih volitvah na voljo izbiro. Tudi na desnici.