Brlivka v somraku

Domovina ni mačeha in tisti, ki so se zanjo borili, tega niso delali oblečeni v prav nobeno politično barvo.

Objavljeno
13. januar 2015 18.35
TACEN, 08.10. 2010, nagrade udeleencem akcije Sever- Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
V skregani Sloveniji, kjer kreg de facto vznika predvsem iz zgodovine branjenja slovenstva oziroma bolj tega, na kateri strani so slovenski domoljubi v zgodovini branili slovensko stvar, je minister za obrambo Janko Veber s sprejetjem pravilnikov o podeljevanju davkoplačevalskega denarja veteranskim združbam gotovo naredil velik korak. Pa bo to, kar ni uspelo ministrici Anji Kopač Mrak, ki je denar veteranom lani razdelila tako, da je petletno povprečje za posamezno veteransko združenje delila z maso denarja, ki ga je imela na razpolago, Vebru res uspelo?

Lani so se na posvetih pri ministrici s ključem petletnega povprečja menda strinjali prav vsi predstavniki veteranskih organizacij. Počilo, in to glasno, je takrat, ko so na mizo dobili natančne zneske. Tisti, ki so dobili več, so bili seveda zadovoljni in tiho, tisti, ki so dobili manj, so bentili čez ministrico in njeno formulo ter, kakopak, tolkli tudi po soborcih. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki je prek svojega vplivnega člana in predsednika desete slovenske vlade leto prej (2013) dobilo kar 221 evrskih tisočakov, lani pa zgolj 33.600 evrov, so razmišljali celo o pravnih sredstvih proti Kopač Mrakovi. No, medtem so iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever pisali na vlado, da je ministrstvo za socialo VSO nezakonito podelilo status društva ...

Razklanost veteranskih združenj, v katera je vpisanih desetkrat več in še več ljudi kot veteranov dejansko tudi (še) je, v aktualno akutni družbi vsekakor ni dobrodošla. Če kaj, bi morali veterani s svojo držo in prek elementarnosti svojega obstoja Slovencem Slovenijo le še bolj prikupiti, v njih vzbuditi domoljubje in vanje posaditi up, da domovina kljub vsemu zna in vé imeti rada. Da domovina ni mačeha in da tisti, ki so se zanjo borili, tega niso delali oblečeni v prav nobeno politično barvo. In prav to kanita ugotoviti pravilnika, ki bosta (od) letos rezala kruh veteranom: posamezna veteranska organizacija bo od države – zadnjo besedo bo imel obrambni minister – prejela natanko toliko denarja, kolikor točk bo dobila, le-te pa bodo organizacije nizale bodisi prek dobrih programov bodisi prek odmevnih dogodkov oziroma števila članov.

Peripetij med veterani o financah zaradi uvedbe teh dveh pravilnikov (eden bo ugotavljal smotrnost posameznih veteranskih organizacij, drugi bo to smotrnost finančno vrednotil) res ne bi smelo več biti – počakajmo sicer, da se konča tudi razpis in da obrambno ministrstvo razdeli teh, za veterane predvidenih 749.520 evrov. A na področju vrednot domovinobranstva omenjena pravilnika gotovo še ne smeta biti zadnji korak k poštenju, ki ga med izrečene veterane kani lansirati država. Pričakujemo, da bo ta za veterane kmalu napisala tudi kodeks vedenja. Je mar prav, da si nekateri izmed njih prav po petelinje prisvajajo določene epohe v slovenski zgodovini in jih poskušajo prikazati drugačne, kot so bile in res? Je mar prav, da mora predsednik države obiskati kar dve proslavi enega samcatega osamosvojitvenega dogodka?