Tiskane izdaje
Po tem, ko je minister za finance v četrtek razlagal, kako bo zdaj država, z roko v roki s KBC, dokapitalizirala NLB in skupaj z belgijskimi partnerji, ki nam končno zaupajo, iskala nove kupce zanjo, je danes iz Bruslja odjeknila novica, da se KBC umika iz dokapitalizacije NLB.
Zelo, zelo nerodna stvar za banko, ministra, vlado in državo. Vse skupaj je še toliko bolj mučno, ker se prav danes izteče rok za dokapitalizacijo evropskih bank.
Teorije zarote brbotajo. Slišimo, da nam Belgijci zelo zamerijo, ker njihova člana uprave nista dobila razrešnice na nedavni skupščini NLB in ker slovenska stran ni upoštevala deset let starega delniškega dogovora med državo in KBC, ki je sicer javnosti dobro skrit, itd.
Morda je to res, a odločujoče je bilo, da je na KBC, ki je tudi sama prejemnica državne pomoči, v četrtek zvečer zelo birokratsko pritisnila evropska komisija in ji postavila nemogoče pogoje, če bi hotela dokapitalizirati NLB. Belgijci so se zato tik pred zdajci premislili.
Ne le NLB, tudi Slovenija ima zdaj velik problem. Ta zaplet bo verjetno imel zelo neprijetne posledice na zelo načeto mednarodno kredibilnost države, bonitetne ocene in ceno našega zadolževanja na tujem.
Postavlja se tudi zelo resno vprašanje, kako upravljamo banko in državo in kako komuniciramo z evropskimi partnerji, od bankirjev do evropske komisije.
Edina in začasna rešitev je rezervni scenarij dokapitalizacije, s sodelovanjem Kada in Soda. S tem se bo delež države v NLB povečal na dve tretjini. Tako bodo uresničene »mokre sanje« vseh tistih, ki so pred dobrim tednom strašili javnost, da bo KBC tiho prevzela NLB – Slovenija pa bo še korak bliže evrskim reševalnim skladom. Žal.
