»Bruselj«

EU v 21. stoletju ne more več biti obravnavana le kot mirovni projekt.

Objavljeno
29. junij 2016 22.10
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Ko se bo polegel prah, bo prišel čas trezne presoje in naukov. Odločitev na Otoku za brexit je sicer šok in močan udarec, a same Unije ne ogroža. Najprej se bo sicer moral končati kaos v Združenem kraljestvu in v Londonu se bodo morali odločiti, kaj v prihodnjih odnosih z EU sploh želijo.

Velika Britanija je po 43 letih članstva tesno prepletena s celino in vezi je nemogoče kar pretrgati. Četudi voditelji vodilnih članic razlagajo, da je odločitev za brexit nepreklicna, bomo v prihodnjih letih gotovo spremljali nastajanje kreativnih rešitev, ki bodo zagotovile takšno ali drugačno zvezo Združenega kraljestva z EU.

Zgolj teden dni po referendumu se je že pokazalo, kako prazen je bil evroskeptični populizem, ki se je napajal s (pol)lažmi in miti. Kaos, ki so ga na Otoku zakuhali sami, je najboljše znamenje za odvrnitev drugih, ki bi želeli po britanski poti.

Seveda za polomijo ni odgovoren le David Cameron, ampak levji delež krivde nosijo tudi britanske politične, intelektualne in medijske elite, ki so dolga desetletja spodbujale sovraštvo. Kljub temu privoščljivost, češ, Britanci so sami krivi za katastrofo, ni utemeljena. Predvsem mladi Otočani, ki bodo največje žrtve, so znamenje, da je evropska ideja kljub vsemu lahko še vedno privlačna.

Brexit je lahko tudi priložnost, da se EU – tako skupne institucije kot članice – z več samokritike kot do zdaj loti vzrokov za polomijo. Za uspeh integracije je nujno njeno boljše delovanje: denimo racionalizacija evropske komisije in več spoštovanja sprejetih pravil, tudi neprijetnih.

Tako bodo utemeljitve povsem preverljivih koristi za državljane bolj verodostojne in nastala bi lahko prenovljena EU, ki v 21. stoletju ne more biti več obravnavana le kot mirovni projekt. Če bodo uspešni, bo populistično udrihanje po »Bruslju« kot glavnem krivcu za vse tegobe, neučinkovito.