Brušenje patoloških robov

Deset sklopov obolenj sestavlja paleto, pri kateri je mogoče in smiselno preračunavati in izračunavati utemeljenost novih, drugačnih prijemov pri zdravljenju, ki lahko pripomorejo k boljšemu in daljšemu življenju.

Pri boleznih, med katerimi so srčno-žilna obolenja, kap, depresija, rak pljuč, kronična obstruktivna pljučna bolezen, diabetes, bolečine v križu, bolečine vratu, osteoporoza in osteoartritis, je namreč bolezenski davek velik, tako rekoč neizmeren. Vedno pa ga je mogoče zmanjšati, omiliti in obrusiti njegove patološke robove, ki najbolj boleče zarežejo v življenje obolelega; širši, posredni vidiki so drugačne, v glavnem finančne narave. Ti puščajo svoj odtis na celotni družbi, kajti pet odstotkov prebivalstva porabi približno polovico vsega denarja, ki je na letni ravni na voljo za zdravstvo oziroma za zdravljenje.

Medicina se še vedno premalo zaveda, kako pomembna je vloga bolnika kot enakopravnega partnerja v procesu zdravljenja. To velja zlasti pri bolnikih s katero od kroničnih bolezni, ki v dolgoletnem sobivanju z vsaj eno tovrstno neželeno življenjsko sopotnico postanejo pretanjeni izkustveni strokovnjaki za prepoznavo vseh signalov, ki jim jih v povezavi z boleznijo ali, denimo, spremenjenim zdravljenjem pošilja organizem. Zato so oziroma bi morali biti za zdravnike dragocen vir informacij, kažipot pri odločanju za najbolj ustrezno zdravljenje, ki bi ga morda iz varčevalnih vzgibov želeli zamenjati s primerljivo, a za konkretnega pacienta vse prej kot optimalno različico.

Pred kratkim je društvo revmatoloških bolnikov predstavilo stališča do uporabe podobnih bioloških zdravil pri bolnikih, ki imajo vnetne revmatične bolezni. Pri teh dragih zdravilih, ki pa so še vedno bistveno cenejša od originalnih oziroma referenčnih bioloških zdravil, si plačnik lahko obeta velike, milijonske prihranke. Toda odločanje o spremembi terapije mora, kot poudarjajo tudi revmatologi, temeljiti na strokovni presoji – tisti s kliničnim, ne finančnim predznakom. Šele dolgotrajnejša uporaba podobnih bioloških zdravil bo namreč pokazala, kakšna je njihova resnična in primerljiva učinkovitost oziroma varnost.

V Sloveniji imamo že sedem let tako rekoč edinstven interaktivni register, s katerim lahko spremljamo uporabo bioloških zdravil, predpisanih v revmatoloških ambulantah, na nacionalni ravni. Delovanje registra so omogočili bolniki, s pisno privolitvijo o sodelovanju v projektu, saj je bilo na tem temelju in v dogovoru z informacijsko pooblaščenko mogoče obiti sistemske ovire, ki bi sicer onemogočile to zdaj že dodobra ustaljeno in iz drugih držav občudovano početje.

Po zaslugi tega registra, enega od resnično zgledovanja vrednih primerov dobre prakse v slovenski medicini, v revmatologiji niso zmanjšali le stopnje obolelosti, ampak tudi stroške, ki jih povzročajo ta obolenja.

Nadgradnja tega znanja in védenja bi bila dobrodošla. Tudi v drugih vejah medicine.