Tako, pa se je krog obrnil. Razpletanje propadlih multimilijonskih poslov cerkvenih podjetnikov iz Maribora traja že tako dolgo, da se je – oziroma se vsak čas bo – medtem na oblast povzpela politika, pod katero se je v prejšnji inkarnaciji vse skupaj začelo.

Holding Zvon Ena je namreč zadnje podjetje iz kroga Nadškofije Maribor, ki mu grozi usoda sestrskega Zvona Dva in nadrejenega Gospodarstva rast stečaj. Sodišče je ta teden končalo razpravo v postopku prisilne poravnave in bo v nekaj dneh odločilo o pritožbi največje upnice Nove Ljubljanske banke, ki zahteva stečaj. Vodstvo Zvona Ena pa vztraja, da se lahko reši s prisilno poravnavo in preživi.

Še na zadnjo obravnavo je njihov odvetnik prinesel pismo tujega »investitorja«, ki da je pripravljen kot strateški partner vstopiti v podjetje in delno poplačati upnike. Vstopiti v podjetje s 600 milijoni dolga, katastrofalno slabim ugledom, skoraj nič zaposlenimi in premoženjem v deležih slovenskih podjetij, ki so na borzi vredna le še delček nekdanjih vrednotenj? Se morda še kdo spomni misterioznega Pierpaola Ceranija, ki je podobno obljubljal za Infond Holding, nato pa hitro izginil nazaj v Italijo?

Kaj žene podjetje, ki je že zdavnaj globoko pod vodo, da se tako krčevito oklepa vseh pravnih možnosti za preživetje? To vprašanje se je porodilo velikokrat v spremljanju agonije propadanja naštetih »tajkunskih« podjetij. Vedno smo namreč priča podobni zgodbi: številnim pritožbam, nenavadnim izvedenskim mnenjem, skrivnostnim tujim investitorjem, ki prihajajo in odhajajo – brez denarja, seveda. In na koncu neslaven zaključek.

In smo spet na začetku, pri politiki torej. Ena od razlag bi namreč lahko bila, da vpleteni, ki so svoje »imperije« gradili s pomočjo politike, pač spet čakajo na njeno pomoč. Saj ni več skrivnost, da so imeli vsi ti podjemi zaslombo v politiki. Ve se, v čigavi lasti so največje banke, ve se, navsezadnje, v kabinetu katerega predsednika vlade se je sprejela odločitev o prodaji Mercatorja.

Če ta teorija velja, bi se morda zavlačevanje lahko izplačalo, vsaj Zvonu Ena. Na oblast spet prihaja politika, ki je vladala v letih med 2004–2008. V obdobju vsesplošne evforije, hitrega vzpona borznih indeksov, spektakularne gospodarske rasti in, seveda, nebrzdanega zadolževanja, tako države kot zasebnikov. Čeprav je rast temeljila na pregretem gospodarstvu, borzne indekse so napihovali »insajderji« z navzkrižnim prevzemanjem drug drugega in delnice kupovali s posojili v veri, da bodo rasle v nedogled. Videli smo, kam nas je to pripeljalo.

In zdaj prihaja Janševa vlada, verzija dve. Naj zdaj zgodbo ponovimo? Si Zvon Ena lahko obeta rešitev? Bo Nova Ljubljanska banka spremenila svoje stališče? Najbrž je kljub vsemu prepozno, sodišče bo kmalu odločilo. Sploh pa je k sreči za takšne podvige tako zmanjkalo denarja. Če je to sploh kakšna tolažba.

Zvon Ena Holding Foto: Lars Mislej