Tiskane izdaje
Urgentni centri po državi, ki so namenjeni nujnim primerom, so ves čas polni. Najpogosteje »rešujejo« take, ki bi brez težav počakali kakšen dan ali dva. Nekateri sprva nujni primeri pa po oskrbi tudi niso več nujni. Če si denimo nekdo pri padcu poškoduje glavo, a po oskrbi v urgentnem centru ugotovijo, da ni z njim nič narobe, gre lahko z zašito glavo domov.
Če tak človek nima svojcev, ki bi ga lahko peljali, je najbolje, da se mu nesreča zgodi med tednom od 7. do 20. ure, ko ga lahko odpeljejo izvajalci z dovoljenjem za nenujne prevoze. Če se to zgodi v petek zvečer, bo moral na prevoz počakati do ponedeljka. Tako določata pravilnik o prevozih pacientov in splošni dogovor, ki delavcem v nenujnih prevozih priznava 40-urni delovni teden.
Problem je vseslovenski. Rešujejo ga izjeme in izvajalci opravljajo prevoze tudi ponoči in ob koncih tedna. Celje je posebnost, saj je bolnišnica od zdravstvenega doma prevzela nujne reševalne prevoze, ne pa tudi nenujnih. V preteklosti, ko so bili vsi prevozi pod eno streho, so lažje kombinirali tako kader kot vozila, zdaj pa so nenujna vozila v Celju ponoči parkirana, kader pa je doma. V urgentnem centru pa se nabirajo pacienti, ki po oskrbi čakajo, da jih bo kdo odpeljal domov. Nepokretni, lačni, v bolečinah. Ljudi v urgentnem centru, ki bi jih oskrbeli, primanjkuje ali jih ni oziroma so tam za nujne primere. Pritožbe se vrstijo.
In tako je bolnišnica začela z reševalnim vozilom izvajati tudi nenujne prevoze. Rešitev ni v skladu s pravilnikom, opozarjajo nekateri reševalci. A to je bolnišnici svetoval tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlagal ji je celo, naj eno reševalno vozilo v celoti nameni za nenujne prevoze, češ da ima bolnišnica 40 odstotkov nujnih prevozov neizkoriščenih. Država bi s tem privarčevala, čeprav se prav bistveno verjetno ne bi poznalo, glede na to, da na leto za nenujne prevoze porabimo kar 52 milijonov evrov ali 142.000 na dan. S tako rešitvijo se bolnišnica, ki bi s tem izgubila del 685.000 evrov vrednega pavšala, ne strinja.
Raje bi videla, da bi jim priznali en tim za nenujne prevoze, da bi spremenili pravila in tudi uradno omogočili te prevoze v nočnem času, saj jih že zdaj izvajajo vsi, ki imajo možnost. Tudi Celje bi jo imelo, med vrsticami razlagata ZZZS in ministrstvo, če bi se zdravstveni dom in bolnišnica znala in hotela dogovoriti o delovanju službe nujne medicinske pomoči. A jima ni uspelo. Pacienti pa čakajo in se jezijo.
So torej pacienti žrtve slabe komunikacije ali slabega pravilnika in splošnega dogovora? Ni pomembno. Ministrstvo lahko spremeni pravilnik ali odpre mošnjiček. Če bodo za delavce dobili dodatek za delo ponoči, ob nedeljah in praznikih, bo nenujne prevoze tudi v tem času opravljal zdravstveni dom. Obstaja še dražja rešitev, ki jo že izvajajo bolnišnice. Sprejmejo vse paciente.
Na Celjskem je tako za zdaj najbolje, da ostanete zdravi in nepoškodovani. Če se vam že mora kaj zgoditi, naj se zgodi med tednom. Rešeno.
