Cameron še ni odpisan

Evropskim voditeljem je najlaže pokazati enotnost pri simbolnih stvareh in utemeljevanju pomena EU z zgodovino, denimo pred dvema dnevoma, ko so v Ypresu zaznamovali stoto obletnico začetka prve svetovne vojne.

Unija je postala zapletena tvorba, v kateri je vse težje zadovoljiti pričakovanja vseh. V bitki za izbor Junckerja za kandidata prihodnjega predsednika evropske komisije se zrcalijo notranja nasprotja EU, ki so še širša od Cameronovega napada na Luksemburžana kot utelešenje vsega slabega v Uniji.

Britanski premier poskuša bruseljski neuspeh predstaviti kot poraz v eni bitki. Vojna v njegovih očeh še zdaleč ni izgubljena. Pred britanskim referendumom o članstvu v EU leta 2017 bo poskušal doseči, da bo Evropa za Otok po njegovih željah, à la carte.

Od drugih voditeljev je dobil kar nekaj »bonbončkov«. Nobena članica ne bo prisiljena, da se pri poglabljanju Unije pridruži najambicioznejšim. Vrata Evropi več hitrosti bodo s tem še bolj odprta. Sistem »spitzenkandidatov«, ki krepi evropski parlament, bo vzet pod drobnogled. Obljubljene so reforme, liberalizacija, svobodna trgovina ...

Juncker kot stari bruseljski lisjak bo pred težko nalogo. Težava ni le Otok, ampak tudi nesoglasje med drugimi »velikimi« glede prihodnje usmeritve EU in nezaupanje Evropejcev vanjo. Ne bo dovolj, če bo po izvolitvi ponudil roku le Cameronu.