Čarobni dan

Prvi šolski dan vedno znova prežene malodušje, ki se zna prikrasti v pozno poletje. Tudi tisti učenci, ki se šole ne veselijo, so vznemirjeni, saj bodo spet srečali sošolce in prijatelje. Prvi šolski dan je zato skoraj vedno čaroben, tudi če se že dan pozneje v šolsko in tudi družinsko življenje povrne običajna resnobnost. Šola pač velja za resno stvar.

A tudi med slovenskimi učitelji je veliko takih, ki znajo otroke očarati že prvi dan, nato pa to občutje ohranjati do konca junija. Nekateri jim napišejo osebna pisemca, ki jih smejo prebrati šele doma, zvečer, drugi že prvi dan v razred prinesejo akvarij z domačo, pardon, šolsko živalico, in tako nakažejo, da se bodo posvetili naravoslovju, tudi če je na urniku matematika, ker je za boljši pouk včasih pač treba razbiti enoličnost urnika.

Šolsko politiko narekujejo strokovnjaki na zavodu za šolstvo in ministrstvu za izobraževanje, toda šolski vsakdanjik zaznamujejo učitelji. Ko šolska barka pluje po mirnih vodah, imajo učitelji in ravnatelji pedagoški mir, ki ga potrebujejo, da čim bolj kakovostno zasnujejo in izpeljejo šolsko leto. Ministrici po njenem prvem polnem šolskem letu ravnatelji priznavajo vizijo, ki jo kot kapitanka mora imeti. Zaradi bolj sistematičnega in konceptualnega pristopa k reševanju problematičnih področij je bilo lansko šolsko leto precej mirnejše kot leto prej, tudi če so morje poleti razburkale učbeniške zagate in zaplet, povezan s financiranjem podaljšanega bivanja.

Toda pred radovednimi in vedoželjnimi otroškimi obrazi vsak dan stojijo učitelji, ne ministrica, strokovnjaki zavoda za šolstvo in uradniki z ministrstva. Samo od učiteljev je odvisno, ali se bodo otroci šole veselili tudi po 1. septembru. Morajo se izkazati.