Čas za dobre novice

Luksemburško predsedstvo Sveta EU bo danes, skupaj z evropsko komisijo, zaznamovalo pomemben jubilej – tri desetletja skupnega boja proti raku, naraščajočemu bolezenskemu bremenu sodobne družbe. Ta problem si je Slovenija izbrala za glavno temo v času svojega predsedovanja Uniji in zadnja leta nemalokrat dokazala, kako uspešna je naša medicina pri zdravljenju malignih in drugih hudih obolenj.

Toda peza kadrovsko-logistično-finančnih bremen ostaja, žal, precej nespremenjena. Čakalne dobe za diagnostiko in preiskave se spet daljšajo, tudi čez meje dopustnega. Poglejmo samo onkološki inštitut, kjer se je v zadnjih petih letih obseg dela povečal za petino. Delovne razmere se ne slabšajo le zaradi hude kadrovske stiske in vse večjega priliva bolnikov, ampak trenutno tudi zaradi sanacije vodovoda in z njo povezanega začasnega zapiranja posameznih oddelkov. S sanacijo naj bi odpravili napake, ki so krnile varnost bivanja v bolnišničnih prostorih, a so se z novim vodovodom pojavile nove, še bolj skrb vzbujajoče nepravilnosti. Inštitut, kjer denarja za zdravljenje sicer (še) ne zmanjkuje, vendar gre to na račun nedopustnih preobremenitev zaposlenih, letos namerava kupiti dva nova magnetnoresonančna tomografa; taka naprava v povprečju stane milijon evrov. In na tej ravni se bo, o tem ni dvoma, sprožil nov val peripetij in interesov …

Prav v času, ko je dogajanje na onkološkem inštitutu, pospremljeno s predčasno razrešitvijo generalnega direktorja in nadaljujočimi se diskurzi med zaposlenimi in vodstvom, doživelo novo kulminacijo, je prišlo v javnost nedvoumno sporočilo o rezultatih dobrega (so)delovanja – v dobro bolnikov, v prid uspešnemu zdravljenju. Z druge zdravstvene institucije, ki je sicer prav tako v primežu celovitega nadzora zaradi neurejenih razmer in razmerij, ki so vplivala ne le na zdravje, ampak tudi na življenja pacientov. Z nevrološke klinike.

Na oddelku za bolezni živčevja te klinike je namreč multidisciplinarni tim, ki deluje v sklopu centra za ekstrapiramidne bolezni, z dobrim sodelovanjem med strokami dal zgled za najbolj prijazen in najbolj učinkovit pristop k celovitemu zdravljenju, ki poteka na bistveno bolj kakovostni in predvsem bolj varni ravni.

Pogoj za udejanjanje takšne prakse je – znanje in spoznanje. Strokovno znanje, ki mora biti dobro, če ne vrhunsko. A brez spoznanja, da sta za učinkovito zdravljenje bistveno bolj od samozadostne vrhunskosti pomembni veščina dobre komunikacije in zmožnost ohranjanja dobrih odnosov med vsemi člani zdravstvenega tima, ne gre.

Kdor živi v prepričanju, da je strokovno znanje vse, živi v iluziji. To je v zadnjem času potrdilo kar nekaj odmevnih primerov slabe organizacije in pozabljene skrbi za kakovost in varnost zdravljenja. Mar ni že čas, da se začnemo ozirati po primerih dobre prakse? Po dobrih rezultatih zdravljenja?

Potem bo res napočil čas za dobre novice.