Čas za odhod

Državnotožilski svet (DTS) državnemu zboru ne bo predlagal razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, kljub temu da je v njegovem ravnanju pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva prepoznal kršitve zakona. Toda te, kot utemeljuje DTS, niso takšne narave in nimajo takšne teže, da bi terjale nadaljnje postopanje proti prvemu človeku tožilske organizacije. Natančneje, razrešitev generalnega državnega tožilca bi bila očitno nesorazmerna tako glede teže kršitev kot posledic ob upoštevanju okoliščin, v katerih jih je Fišer storil. Po mnenju DTS vsaka kršitev predpisov v zadevah državnotožilske uprave še ne predstavlja razlogov za avtomatično razrešitev vodje tožilstva.

DTS je torej – tako kot pred tremi leti upravno sodišče – ugotovil, da kombinacija postopkov za imenovanje Škrleca ni bila ustrezna. Fišer je napako popravil pred dvema letoma, zaradi nje nikomur ni nastala škoda. Bila je formalne narave, ni imela hudih posledic, generalni državni tožilec je, tako DTS, ravnal v dobri veri, brez kakršnih koli drugih motivov. Delo tožilstva zaradi tega primera ni bilo ohromljeno.

DTS se do sodbe upravnega sodišča ni opredeljeval. Niti se ni opredeljeval do ugotovitev protikorupcijske komisije (KPK), ki Fišerju očita koruptivno ravnanje, niti se ni opredeljeval do poročila nadzorne komisije pravosodnega ministrstva. Dejstva in okoliščine je v postopku DTS samostojno presojal, Fišer je imel možnost na vse očitke tudi odgovoriti. In ugotovitve DTS se bistveno razlikujejo od tistih, ki jih je podala KPK. Drži, predlog za imenovanje Škrleca ni bil dan v skladu z zakonom, vendar ne zato, ker bi imel Fišer koruptivne namene in bi zakon zavestno kršil. Zakon je namreč nekonsistenten, Fišer si ga je razlagal drugače, kot je potem presodilo upravno sodišče.

Bitko za interpretacijo državnotožilskega zakona je torej Fišer izgubil. Ni je pa še izgubil glede ugotovitev KPK, zaradi katerih je sprožil upravni spor. Če bo upravno sodišče Fišerju dalo prav, čigava odgovornost se bo potem terjala? Senata KPK, ki je podedoval primer od prejšnjega, ki ga je vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič?

Proti pravosodju že dolgo poteka orkestrirana politična gonja, ta se bo po odločitvi DTS samo še stopnjevala. Njegovo delo se prikazuje kot sramotno in krivično. Nihče v državi se temu ne upre, nihče proti blatenju in histeriji ne povzdigne glasu, nihče se noče izpostaviti in povedati, kaj je v družbi še sprejemljivo, kje so meje družbene higiene.

Fišer, ki mu mandat poteče čez dve leti, pravi, da odstopil ne bo, sistemu za stigmatiziranje in diskreditacijo se ne bo podredil. Toda odločitev DTS mu vendarle daje možnost za časten umik. Zakaj? Tožilstvo kot celota namreč postaja ujetnik »njegove« zgodbe. In to ni dobro. Presoditi bo moral, ali bi njegov predčasni odhod, ki ga ne bi bilo mogoče razumeti kot poraz in priznanje krivde, pomenil olajšanje za nadaljnje delo državnega tožilstva. Posebej zato, ker rezultati tožilskega dela niso slabi. In to je zagotovo tudi njegova zasluga.