Čas za temeljit premislek

Slovenija je za reševanje evropske begunske krize ponudila 250 mest. To je precej manj, kolikor je bilo predvideno v prvotnem razrezu, ko naj bi po izračunih, v katerih so upoštevali BDP ter število že sprejetih beguncev, v Slovenijo prišla 702 človeka. Naša država je tako še vedno med državami z najmanjšim deležem prosilcev za azil in beguncev v EU. Deželica na sončni strani Alp že do zdaj ni ravno slovela po tem, da bi begunce čakala z odprtimi rokami. A k sreči tudi tisti, ki iščejo boljšo prihodnost, Slovenije ne prepoznavajo kot oaze, kjer tečeta med in mleko, zato se še tista peščica, ki pride sem, odpravi naprej. Migracijske rute prebežnikov ne vodijo tod mimo, za velik del tistih, ki jih vseeno zanese sem, je Slovenija le tranzitna država na poti na zahod in sever, peščica, ki vendarle pridobi mednarodno zaščito, pa ima večinoma kar veliko težav z integracijo.

Sodeč po dosedanjih izkušnjah, je teh 250 ponujenih mest morda žal res vse, kar je naša država sposobna prispevati k reševanju evropskega migrantskega problema. Da smo precej nezaupljivi do tujcev, smo Slovenci pokazali s pobudo na svetu ministrov, da se vse begunce pred preselitvami varnostno preveri in da ima država možnost, da sumljive zavrne. To zahtevo so nazadnje vključili v sklepni dokument.

Ne le Slovenija, tudi EU bo morala temeljito premisliti o svoji migrantski politiki. In to v različnih kontekstih, ne zgolj z vidika solidarnosti, predvsem do bežečih nesrečnikov, ampak tudi z jasnejšo vizijo, kako prišleke vključiti v družbo, v njihovo in splošno dobro. Dosedanji pristop očitno ne prinaša želenih rezultatov, sedanja razdelitev kvot je le gašenje požara. Ljudje iz držav, kjer divjajo vojne, bodo še naprej prihajali in si bodo še poskušali najti zatočišče in preživetje v Evropi.