Cena feminizacije

Ženske so v Sloveniji enakopravne. O tem velika večina ne dvomi, dokler se ob kakšno žensko neenakost ne spotakne.

Objavljeno
10. april 2017 20.32
Silva Čeh
Silva Čeh
Ženske so v Sloveniji enakopravne. O tem velika večina ne dvomi, dokler se ob kakšno žensko neenakost ne spotakne. Teh neenakosti je očitno tudi pri nas še kar veliko. Dovolj, da tudi v naši državi še vedno potrebujemo nacionalni program za enake možnosti žensk in moških, aktivno politiko zaposlovanja, ki še posebej »navija« za enakopravno zaposlovanje žensk. Da imamo akcije in projekte, ki si prizadevajo na visoki strokovni, politični in praktični ravni za to, da bi bile ženske tudi na vodilnih položajih v gospodarstvu bolj upoštevane. Tudi akcij, ki vabijo mlade ženske v bolj tehnične, moške poklice, ne manjka. Vprašanje pa je, kam vodi vse večja  »feminizacija« poklicev: ali v vse večjo enakopravnost žensk ali v vse manj plačane panoge, ki jih ali jih bodo na koncu zasedale ženske? Če začnemo na vrhu: v Združenju Manager ugotavljajo, da so bile ženske pri nas, ki jim je uspelo priti na vodilne položaje v 90. letih, na boljšem, kakor so danes. Toda kako hitro bo Slovenija dosegla 40-odstotni delež žensk v vodstvenih organih, je težko reči, čeprav si zanj prizadevajo vsi vključeni – od akademske do politične in seveda gospodarske sfere. Zakon o tovrstnih uravnotežnih vatlih, ki je bil že lani napovedan, je še vedno nekje v močvirju »faze priprave osnutka«. In koliko možnosti lahko ima osnutek takšnega zakona v predvolilnem letu? Programov, ki ženske spodbujajo k večji poklicni in podjetniški osamosvojitvi, je veliko. Tudi dobrih praks ne manjka. To je potrdila tudi prejšnji teden s 650 podjetnicami napolnjena veličastna dvorana Union na dogodku 500 podjetnic. Namreč, da je ženska podjetniška energija v Sloveniji velika. A vse zgodbe niso vedno od A do Ž uspešne. Že v zadnji gospodarski krizi se je potrdilo, da so bile v zaposlovalni verigi ženske prej na repu kot na začetku zaposlitvenih možnosti. Tudi zato, ker so njihove poklicne domene še vedno izobraževalna, zdravstvena in socialna področja, ki so v časih gospodarskih kriz tudi najbolj na udaru. 

In tudi zato se ženske vedno bolj odločajo za poklice, ki so bili tradicionalno rezervirani za moške. Akcij, da bi jih privabili v moške panoge, je veliko in v vse bolj digitaliziranem svetu bodo očitno ženskam prirojene spretnost in natančnost in kopica drugih zaželenih lastnosti spet vse bolj cenjene. In tako se bo, je mogoče pričakovati, spet vse več poklicev »feminiziralo«. Kar je lahko na prvi pogled pozitivno, kul, a že izkušnje kažejo tudi drugo, manj bleščečo plat tega ženskega osvajanja moških področij. Če poenostavimo, se jih verjetno veseli predvsem kapital, ki bo tako dobil poceni delovno silo. Tudi strokovnjaki, strokovnjakinje pritrjujejo, da je imela v zgodovini feminizacija poklicev praviloma negativne posledice: nižje plače, nižji družbeni status. V duhu enakopravnosti spolov bi pričakovali, da bo novodobna selitev žensk v sodobnejše tehnološke poklicne domene ženskam res prinesla tudi »moške« plače in položaje. Toda ne pozabimo, da že plačna vrzel, razlika med ženskimi in moškimi plačami v škodo žensk, tega ne potrjuje.