Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Mesečna terapija z nekaterimi zdravili je postala cenejša od treh skodelic kave v bližnjem lokalu. »Številna zdravila so tako poceni, da ljudje do njih nimajo več nobenega odnosa,« opozarja sogovornik, ki se ukvarja z lekarniško dejavnostjo. Že zato, da bi bili ljudje do uporabe zdravil odgovornejši, bi morala biti ta po njegovem prepričanju dražja. Pa niso. Z novim pravilnikom o določanju cen zdravil, ki stopa v veljavo v teh dneh, se bodo še pocenila: originalna za tri odstotke, generična za šest. Spremenilo se bo tudi obračunavanje dela veletrgovcem, ki skrbijo, da zdravil na trgu ne zmanjka: po novem bodo ob četrtino zaslužka.
Pristojni za spremenjeni pravilnik ukrepe hvalijo, češ da bo na njihov račun zdravstvena blagajna bogatejša za petnajst milijonov evrov (ta znesek pri celotni vrednosti trga zdravil v RS predstavlja 2,1 odstotka), poznavalci razmer pa opozarjajo na nevarnosti.
S spremembami so resda znižali cene zdravil proizvajalcem, a so hkrati povzročili, da bodo ti začeli preračunavati, ali se jim z nekaterimi izdelki še izplača biti navzoč na našem, precej specifičnem trgu. Pri nas so nekatera zdravila res dražja kot v drugih evropskih državah, a se je treba zavedati, da je tako zato, ker je uporabnikov manj, ker so posledično postopki registracije dražji, ker je treba izdelke opremiti s prevodi ... Vse to pa stane: na osemdesetmilijonskem trgu se stroški povrnejo hitreje kot na dvomilijonskem.
Pa niso v dilemi samo proizvajalci, ampak tudi veletrgovci. Ti so že izračunali, da jim bo s plusom uspelo poslovati le pri poceni zdravilih, medtem ko se jim prodaja dražjih ne bo izplačala. Zato se utegne zgoditi, da bodo na enem segmentu zdravil hoteli delati vsi, medtem ko bo dražjih začelo primanjkovati. Posledično bodo na slabšem tudi lekarnarji. Če so jim veletrgovci prej priznali določene popuste, jim jih po novem ne bodo.
Zaslužki lekarnarjev, sploh zasebnih (davek na dobiček se jim namreč obračunava drugače kot javnim lekarnam), ki so že tako borni, bodo še skromnejši. Poglejmo na primeru: pri izdaji dveh škatlic zdravila, vrednega 3700 evrov, zaslužijo tri evre, medtem ko imajo s tem zdravilom več sto evrov stroškov. Sprašujejo se, kako dolgo bodo še lahko poslovali na tak način.
Ko se torej nekdo hvali, koliko bo prihranil, je treba na zadevo pogledati celostno. In potem se ponavadi ugotovi, da je na račun prihrankov vedno nekdo prikrajšan. V opisani zadevi se ne smemo igrati, saj gre za zdravje državljanov. Bo nekoga, ki je hudo zbolel in je prej več let vplačeval prispevke v zdravstveno blagajno, še zanimalo, koliko denarja je ta z novim pravilnikom privarčevala? Ne. Zanj bo pomembno, da bo na recept takoj dobil zdravilo, ki ga potrebuje. Ne bo hotel čakati, da ga dostavijo, kaj šele, da bi poslušal informacije o tem, da si je proizvajalec premislil in v Sloveniji zdravila ne prodaja več.