Čigav je Eko sklad
Tue, 29.03.2016, 20:00
Čigav je Eko sklad
Eko sklad izpolnjuje poslanstvo brez državne strategije, malce v kalnem in interesno.
Javni Eko sklad prejema milijone evrov iz prispevkov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire, ki jih plačujemo vsi porabniki energije. Energetska podjetja so včasih prispevke po programu lahko vložila sama, zdaj gredo vsi naravnost Eko skladu, podjetja pa morajo za naložbe v prihranke energije vložiti svoj denar. Poslanstvo Eko sklada so spodbude za širitev do okolja prijaznih tehnologij, a to poteka v razmerah, ko vlada še ni sprejela strategije za učinkovito rabo energije in energetskega koncepta, skratka, malce v kalnem in interesno.

V podjetjih, ki take tehnologije proizvajajo ali tržijo, pravijo, da je Eko sklad pokvaril trg. Vsi kupci namreč čakajo na nove razpise subvencij, če teh ni, je prodaja na ničli. Zato bi bilo za nekatere bolje, če takih subvencij sploh ne bi bilo. Druga podjetja so sama veliko učinkoviteje kot Eko sklad vložila denar iz prispevkov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire, ki so se zbrali na njihovih računih. Zdaj pravijo, da bi Eko sklad lahko povprašal, kam želijo podjetja vložiti svoj denar, da bi bilo skupno delovanje lahko učinkoviteje.

Že več let pa iz sklada prihajajo novice o prijateljskih prevzemih, o čudnem kadrovanju, družinskih povezavah in organiziranosti, ki sposobnim ne omogoča napredovanja. Največ očitkov je letelo na Miljenka Ziherla, ni pa jim ušel niti sedanji direktor Hinko Šolinc, sicer bolj znan po uvajanju delilnikov toplote in nazadnje, po relativiziranju njihovega delovanja. Zapletlo se je tudi z mrežo svetovalcev En svet, ki je postala služba v okviru Eko sklada.

Po novem pravilniku o notranji organiziranosti Eko sklada bo ta poleg »proizvodnih sektorjev«, med katere spadajo subvencioniranje in kreditiranje okoljskih naložb občanov in občin še kreditiranje pravnih oseb, imel še službo za finančno obravnavo kreditov, skupni sektor in sektor za promocijo, informiranje in razvoj, skupaj 53 zaposlenih. Morda bo z nekoliko več ljudmi lahko našel čas za pogovor s katerim od slovenskih podjetij, po drugi strani pa bo za svoje delovanje porabil še več denarja. »Sanitarnih toplotnih črpalk se ne da subvencionirati, ker obdelava vloge stane 450 evrov, subvencija pa znaša 200 evrov,« je težavo že zdaj opisal direktor enega od podjetij.

Državna vizija manjka, zato so občinski odloki priročna podlaga za politiko sklada. Odloki občin s čezmerno onesnaženim zrakom pa so za mnoge neprimerni. Predvsem zato, ker še vedno promovirajo kurjenje lesa, onemogočajo pa toplotne črpalke. Še dobro, da se je Eko sklad poleg subvencioniranja električnih avtomobilov lotil še subvencioniranja električnih koles in skuterjev, sicer tudi to na zrak ne bi imelo nobenega učinka. Srednjeročna rešitev bi bila tudi infrastruktura za zemeljski plin, tako za avtomobile kot učinkovite kogeneracije. Tega namreč nekoč lahko zamenja bioplin.

Čigav je Eko sklad

Eko sklad bi moral bolj poslušati uporabnike energije. Foto: Igor Modic/Delo

Prijavi sovražni govor