Tiskane izdaje
Finančna uprava prav zdaj izvaja 26. letno odmero dohodnine, o kateri zakon na kratko pojasni: »Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.« Zato so tudi težave, ki se pojavljajo v povezavi z zakonom, vedno osebne: otroci z družinsko pokojnino, na primer, drugo leto zapored dobivajo račune za doplačilo dohodnine, čeprav se njihov finančni položaj ni spremenil.
Na spletni strani državnega zbora je mogoče hitro ugotoviti, da so poslanci v 25 letih kar 28-krat glasovali o dohodninskem zakonu, o novih sistemskih besedilih, spremembah in dopolnitvah. Ni mogoče reči, da so imeli na ministrstvu za finance v vseh teh letih gluha ušesa za stiske zavezancev, ki so se znašli v slepih kotih davčnih zakonov, čeprav je bilo dostikrat videti, da predstavniki te ustanove trpijo, kadar je treba malo popustiti uzde.
»Na davčni upravi so mi povedali, da za sina, ki redno študira in prejema del družinske pokojnine po očetu, ne morem več uveljavljati olajšave. Zame je še vedno vzdrževani član, saj mu moram finančno pomagati,« nam je leta 2006 v gospodarsko uredništvo pisala bralka.
Stisko družine je povzročil 109. člen tedanjega dohodninskega zakona, po katerem je bilo otroka po 18. letu mogoče uvrstiti med vzdrževane družinske člane, če ni imel rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti – družinska pokojnina pa je štela za dohodek iz zaposlitve. Ministrstvo za finance je z razlago 109. člena pojasnilo, da družinska pokojnina v povezavi s splošnimi zakonskimi pojasnili o rednem dohodku »ne predstavlja rednega dohodka iz zaposlitve«. Razlaga je bralki vrnila dragoceno olajšavo.
Pred desetimi leti nam je pisala tudi mati deklice, ki je prejemala družinsko pokojnino po očetu: te so bile že takrat izvzete iz letne odmere dohodnine, če prejemnik med letom ni plačeval akontacije dohodnine, ker ni dosegel obdavčljivega zneska, in ob pokojnini ni imel drugih dohodkov. Deklica, ki je zdaj že gospodična, pa je med letom dobila še skoraj 3000 tolarjev obresti, po menjalnem tečaju iz leta 2007 to nanese 12,50 evra.
Bile so torej daleč od neobdavčljivih 300.000 tolarjev obresti (1250,87 evra), toda ker je imela deklica poleg pokojnine še drug dohodek, čeprav neznaten in zaradi nizkega zneska tudi neobdavčljiv, je morala oddati dohodninsko napoved – plačati je morala 10.000 tolarjev davka (42 evrov). »Navedena ureditev lahko povzroča neenako obravnavo zavezancev, zato se tovrstni primeri proučujejo, ustrezne rešitve bodo predložene v zakonu, ki ureja davčni postopek,« so nam v tistem času pojasnili na ministrstvu za finance.
Prejemniki pokojnin, ki imajo zdaj ob neobdavčeni pokojnini še do 80 evrov dohodka, se ne uvrstijo med zavezance.
Davčne predpise je mogoče spreminjati. Nič ne bo narobe, če ministrstvo za finance znova pokaže nekaj srčnosti in najde rešitev za otroke z družinsko pokojnino, ki jim mora finančna uprava zdaj izdajati račune za dohodnino, čeprav niso nič bogatejši, kot so bili pred 1. januarjem 2016.
