Čudaško za bolnike

Znanec mi je včeraj povedal, da odhaja k urologu v Zagreb. Pa zakaj ravno Zagreb? »Videl sem reklamo in se pozanimal – v redu so. Pri nas urologov ni dovolj, skoraj nič ne delajo privatno, v javnem pa je treba zelo dolgo čakati,« mi je zaupal svojo moško težavo. Odpeljal se bo v začetku prihodnjega meseca, plačal 70 evrov in upa, da bo hrvaški zdravnik odpravil njegovo težavo. Priporočila sem mu restavracijo, muzej in dobro trgovino z računalniškimi igricami. Zagreb je zanimivo mesto. Tudi za zdravstveni turizem.

Slovenski politiki nočejo zdravstvenega turizma v Sloveniji. Nočejo, da bi bolniki od drugod prihajali k nam in tukaj puščali svoj denar. Sprejemajo take odločitve, da se ta dejavnost le stežka razvija. Ne dovolijo niti, da bi slovenski bolniki obiskovali zdravnike v Sloveniji, kolikokrat hočejo in jih potrebujejo. Vlada Mira Cerarja in parlament v večinski zasedbi Cerarjeve SMC sta sprejela tak zakon o zdravstveni dejavnosti, da slovenski zdravniki pod grožnjo visokih denarnih kazni v Sloveniji ne bodo smeli delati toliko kot zdaj. Enostavna matematika kaže, da bodo bolniki zato čakali še dlje. Slovenskih bolnikov popotnikov bo torej vse več. Svoj denar, ki ga želijo ali morajo nameniti za lastno zdravje, bodo nosili čez mejo.

Če je do včeraj še obstajala možnost, da se to ne bo zgodilo, je zdaj dokončno jasno, da referenduma o zdravstvenem zakonu ne bo. Ivan Jožef Ocvirk v imenu bolnikov in ob podpori zdravniške zbornice ni zbral dovolj podpisov. Lahko bi rekli, da so politiki z zakonom o zdravstveni dejavnosti končno premagali bolnike in zdravnike. Končno?

Zakon, ki bo predvidoma začel veljati okoli novega leta, ni nov. Pripravljen je bil že celo desetletje, že večkrat so ga vlade potegnile iz predalov in ga nato po posredovanju zdravniških organizacij pospravile. Odkar ima zdravniška zbornica novo vodstvo in tudi enotnosti zdravniških organizacij ni več, gre politiki s sprejemanjem zakonov lažje. Če bi bili bolnikom v korist, bi bilo krasno. A tega ni videti. Zakon o zdravstveni dejavnosti kaže v nasprotno smer. Gre za ideološki zakon, ki ureja v Evropi nenavadno vprašanje: kako omejiti zasebno delo zdravnikov in s tem konkurenco v zdravstvu. Pred nekaj dnevi je sociolog dr. Drago Kos na primeru omejevanja dela trgovin spomnil, kako je bilo v socializmu s konkurenco in potrošništvom, ki zaradi ideologije ni bilo zaželeno: »Vsa Jugoslavija se je šla zelo čudaško potrošništvo. Nismo sicer še imeli BTC, smo pa imeli Trst, Gorico, Celovec, Beljak, Gradec, Lipnico, avstrijsko Radgono, Opčine ... Ne moremo torej reči, da potrošništva ni bilo.«

Takšno »čudaško« potrošništvo se zdaj napoveduje slovenskim bolnikom, le da bodo potovali tudi na Hrvaško in Madžarsko. V javnem zdravstvu pri nas za vse bolnike ni dovolj denarja in ne zdravnikov. Z novim zakonom jih bo najbrž še manj. Zdravniki v vse večjem številu odhajajo v tujino. V EU veljavna gospodarska pobuda na področju zdravstva je v Sloveniji nezaželena. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki jo omejuje, bo najbrž romal na ustavno in evropsko sodišče, a do odločitve je še daleč. Ta čas bodo bolniki lahko preizkušali sadove političnih odločitev.