Da bi bili prihranki varni

Odgovora, kako bi veljalo denar »zacementirati« v sistemu, še niso našli.

Objavljeno
02. januar 2017 17.32
imo hranilnik
Suzana Kos
Suzana Kos
Gospodarska kriza je bila tudi kriza zaupanja; zmanjšalo se je namreč tudi zaupanje državljanov v državne institucije, politiko, sodstvo in banke. Makroekonomski kazalniki se sicer izboljšujejo, a pojavljajo se nove negotovosti. Kaj bo prinesla begunska kriza, kaj brexit, kakšne bodo posledice terorističnih napadov, ki so se intenzivirali na evropskih tleh, in kako bo morebiti na Slovenijo vplivala aktualna bančna kriza v Italiji? Vrsto novih dilem prinašata tudi avtomatizacija in digitalizacija. Po ocenah bo v Nemčiji digitalizacija odnesla 12 odstotkov delovnih mest, koliko pri nas, ni znano. Kam nas bodo aktualni procesi v družbi pripeljali, katera delovna mesta bodo obstala, kateri poklici bodo še iskani, kakšno bo naše socialno življenje, kako si zagotoviti varno jesen življenja? V tako nepredvidljivih razmerah je težko voditi ekonomsko politiko in navsezadnje tudi lastne, osebne finance.

Že nekaj let je popularno reklo, da je gotovo le to, da je vse negotovo. Ob številnih destabilizacijskih dejavnikih v okolju in ob zgodovinsko nizkih obrestnih merah je previdnost pri razpolaganju s prihranki, ko se komitenti težko odrečejo fleksibilnosti pri dostopu do njih, razumljiva. V takšnih razmerah je podatek, da je več kot 60 odstotkov denarja v bankah vpoglednega, morda res razlog za skrb, saj se lahko čez noč odlije z bančnih računov in povzroči vrsto težav. Odgovora, kako bi morebiti veljalo denar »zacementirati« v sistemu, v vladi še niso našli.

V pravkar izteklem se letu smo zaznamovali vrsto obletnic, med drugim četrt stoletja uvedbe slovenske valute. Državljani so tolar glede na zaupanje, ki ga je užival, postavljali na prvo mesto. Simbolu naše ekonomske samostojnosti smo zaupali bolj kot evru, skoraj trikrat bolj kot Cerkvi in skoraj sedemkrat bolj kot političnim strankam. V letih samostojnosti se je marsikaj spremenilo, med drugim se je sesula tudi verodostojnost prve banke, Banke Slovenije, saj je v eni od anket več kot 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so zaupanje vanjo izgubili.

Tik pred koncem lanskega leta je minilo tudi 20 let, odkar smo bili priča prvemu stečaju kakšne banke pri nas. Komercialna banka Triglav se je sesula v komaj vzpostavljenem nacionalnem bančnem sistemu, ko se je nadzor nad bankami še gradil. Nadzor je zatajil tudi slabi dve desetletji kasneje – posledica tega je bila zadnja sanacija bank v letu 2013. Finec Kaarlo Jännäri je na zaprosilo aktualnega guvernerja ocenil procese na področju bančnega nadzora in finančne stabilnosti v letih od 2003 do 2014 in popisal vrsto pomanjkljivosti. In kje smo zdaj? Ob manjšem številu bank, ki jih Banka Slovenije nadzoruje, ima bistveno več zaposlenih v nadzoru; od leta 2000 se je njihovo število povečalo za kar 68 odstotkov. Po drugi strani pa je vse manj bank, ki jih nadzoruje. Po osamosvojitvi je v Sloveniji delovalo 30 bank in 15 hranilnic, ob prelomu tisočletja je bilo pet bank manj in le še tri hranilnice, zdaj ima stanovsko združenje le še 14 bank članic. Bill Gates je že leta 1994 napovedal: bančništvo je nujno, banke pa niso. Prav. Le da bi bili naši prihranki varni, »zacementirani« ali ne.