Daleč od cilja

Delodajalci bi večjo fleksibilnost, sindikati se niso pripravljeni odreči varnosti. Kje je skupni imenovalec?

Objavljeno
25. april 2017 22.48
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Od leta 2008 se skokovito povečuje število kršitev delovne zakonodaje, opozarjajo na pristojnem inšpektoratu. Čeprav se je v tem obdobju zelo zmanjšalo število inšpektorjev in so nadzori vse težavnejši, so lani ugotovili še enkrat več nepravilnost, kot so jih pred osmimi leti. Teme, ki jih izpostavljajo, so zimzelene – delodajalci zaposlenim (pre)pozno ali sploh ne izplačajo plač, regresa in dodatkov za posebne pogoje, kot je, denimo, nočno delo.

Zabeležili so številne primere ljudi, ki imajo sklenjene pogodbe civilnega prava, dejansko pa so v delovnem razmerju. Nadaljuje se praksa izigravanja delavcev, napotenih v tujino, ko jim pristojne institucije izdajo obrazce za napotitev brez preverjanja izpolnjevanja pogojev delodajalcev. Zgodbe, ko zaposlovalci delavce odjavljajo iz socialnega zavarovanja za nazaj, že več let polnijo medije. Inšpektorji tako ugotavljajo, da je raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje v Sloveniji še vedno nizka, prav tako raven spoštovanja predpisov za varnost in zdravje pri delu.

Poročilo inšpekcije za delo prihaja prav v obdobju, ko se končujejo pogajanja socialnih partnerjev o tako imenovani mini reformi na trgu dela, kjer predstavniki gospodarstva zagovarjajo korake k večji fleksibilnosti, sindikati se niso pripravljeni odreči varnosti, prekarci pa zahtevajo, naj se inšpekcijski zakon izloči iz paketa in sprejme samostojno ter čim prej. Vsakdo zastopa svoje legitimne interese, ki iz njegove perspektive pomenijo napredek. Vprašanje pa je, na kateri točki bo socialnim partnerjem uspelo najti neki za vse sprejemljiv skupni imenovalec.

Naloga države ter končni cilj pogajanj in same reforme bi morala biti vzpostavitev čim bolj delujočega trga dela. Po statistikah, ki jih objavlja delovna inšpekcija, ni prav pretirano uspešna in ima še kar veliko možnosti za izboljšave.