Tiskane izdaje
Vsaj tako so bile videti stvari dva tedna nazaj. A nato so se vsuli močno negativni dogodki: najprej je brexit temeljito pretresel finančne trge in poslabšal že tako ne ravno cvetoče razmere za prodajo bank - in NLB naj bi večinsko prodali in privatizirali v dobrem letu dni. Nato je famozni »spontani« upor v Luki Koper v petek obglavil vodstvo SDH - in z odhodom kontroverznega Marka Jazbeca se je zamajala ključna inštitucija, ki bi morala storiti oboje: imenovati nove nadzornike banke in opraviti predstavitvene pogovore z investitorji.
Ekspresno konsolidacijo uprave NLB lahko v tem kontekstu interpretiramo kot poskus, da bi iz Slovenije končno prišla kakšna pozitivna novica na temo korporativnega upravljanja (in bank). Druga, sicer pričakovana novica dneva pa je pozno popoldne prišla še iz SDH, ki je tudi sam dobil novo, začasno vodstvo.
Včerajšnji ponedeljek je bil tako dan D za korporativne kadre. Cerarjeva vlada, ki ima odprtih več težkih front, najhujšo kajpak v Luki Koper, si bo morda za trenutek oddahnila. Težko bi sicer rekli, da zasluženo, saj je sama s svojim preteklim in aktualnim ravnanjem tudi najbolj zaslužna za stanje korporativnega upravljanja v državnih podjetjih in bankah. Dejstvo, da bo imel državni holding prav v odločilnem času, ko naj bi prodajal NLB, novo in zgolj začasno predsednico, pa ob vse bolj interesno razklani vladi in koaliciji tudi ni dobra popotnica za uspešno izpeljavo slovenske privatizacije desetletja.
