Davek na razvojni potencial

Slovenija je edina od 160 držav, ki je Fulbrightove štipendiste izdatno obdavčevala.

Objavljeno
30. maj 2016 17.17
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Apaški delavci migranti, ki si služijo kruh v Avstriji, živijo pa na naši strani meje in tu uporabljajo javne storitve, že več let glasno opozarjajo, da jim slovenska davčna zakonodaja ni po godu. Po njihovem mnenju je krivična in neživljenjska. Ker se jim je zdelo, da s shodi in pogovori niso bili uslišani, so na to, da imajo moč, opozorili z vlaganjem referendumskih pobud na prav vsak sprejet zakon, ne glede na to, koliko jih zadeva. Dovolj jih je, da to lahko storijo. In da po tem, ko je predsednik parlamenta zavrnil razpise referendumov, nadaljujejo boj na ustavnem sodišču.

S tem, kako naša država zaračunava dohodnino, je nezadovoljna vsaj še ena skupina - mladi intelektualci, raziskovalci in znanstveniki, ki se po pridobljenem doktorskem nazivu izpopolnjujejo v tujini. Po vrnitvi v Slovenijo marsikaterega med njimi konkretno prizadene dohodninska odločba, po kateri morajo plačati približno tretjino vsega, kar so dobili za bivanje v tujini, bodisi kot štipendijo bodisi neposredno od univerze ali inštituta, kjer so bili. Argumenti, da te štipendije in podobni viri zadoščajo za kritje stroškov bivanja, ki so praviloma bistveno višji kot v Sloveniji, za literaturo in zavarovanja, nikakor pa niso zaslužek, ne zaležejo. Mladi raziskovalci poudarjajo, da je v mnogih znanstvenih ustanovah delo na tujih univerzah ali inštitutih pogoj za napredovanje v nazivu, ko se vrnejo domov, pa jih davkarija pahne v eksistencialno stisko. Znesek, ki so ga dobili, pri nas res velja za zelo solidnega, tam, kjer so delali, pa je zadoščal za preživetje.

Na to, da je naša ureditev na tem področju edinstvena na svetu, opozarjajo Američani. Fulbrightov program izmenjave je največji in najprestižnejši v ZDA, izvajajo ga od leta 1946, zdaj poteka s 160 državami sveta. Slovenija je edina, ki je Fulbrightove podoktorske štipendiste izdatno obdavčevala. Zdaj jih nekoliko manj - predstavniki ameriškega veleposlaništva so po pogajanjih z več ministrstvi in skladi pri nas dosegli podpis dodatka k memorandomu, da se tem štipendistom pri odmeri dohodnine upoštevajo stroški namestitve, bivanja in literature, ki jih lahko izkažejo z računi. Tisti, ki so bili na izmenjavi pred letom 2015 in imajo to smolo, da so se na finančni upravi spomnili preveriti kako odločbo iz preteklosti, pa morajo plačati brez olajšav. Američani niti ne skrivajo, da bi se jim zdela najboljša rešitev, če podoktorske štipendije sploh ne bi bile obdavčene, kot niso nikjer na svetu.

Za Fulbrightove štipendiste so se zavzeli vsaj nosilci izmenjave, drugi podoktorandi pa lahko le upajo, da bodo njihova opozorila prišla do pravih ušes. Ministrstvi za finance in za izobraževanje menda poskušata najti rešitev. Sami so celo pripravili konkretne predloge, naj se jih obravnava, kot se javne uslužbence - diplomate in funkcionarje - na delu v tujini.

Ljudi, ki bi se podoktorsko izpopolnjevali v tujini in potem vračali domov, najbrž ni dovolj, da bi lahko vlagali referendumske pobude, čeprav bi se organizirali. Pa vendar obstaja upanje, da bo država prepoznala, za koliko razvojnega potenciala gre.