Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Več tednov ste (morda) zapisovali, kar ste pred volitvami slišali o davkih, morda ste celo brali programe strank, ker vas pač zanima, kaj nameravajo delati z javnim denarjem. Danes zapiske že lahko uredite, izločite poražence in si podčrtate, kar so napovedali zmagovalci. Vidite razveseljive obete tudi zase?
No, morda vaše razmerje do politike ni tako sistematično in boste pač počakali, kaj bo prineslo življenje. Danes, ko je znano novo razmerje moči med političnimi strankami, se začenja novo (predvidoma) štiriletno obdobje, in čeprav svojega življenja nočete deliti tako, kakor tečejo mandati v parlamentu in strankah, se ne morete povsem ograditi od tega ritma. Nobena nova vlada in parlament, ki ji služi, davkov ne pustita čisto pri miru, tudi če ne izvajata reformskih popravkov. Naš davčni svet po štirih letih, kolikor bo predvidoma minilo do novih volitev, zanesljivo ne bo enak, kakor je danes.
Že kmalu si bodo kljuko pri volilnih zmagovalcih začeli podajati lobisti iz gospodarstva in drugih interesnih skupin, ki si prizadevajo doseči nižje davčne obremenitve za svojo dejavnost. »Navadni« zavezanci z mesečnimi dohodki in viri, ki jih večinoma ni mogoče skriti pred davčno oblastjo, so se le malokdaj znali povezati v močno skupino in tako doseči davčne ugodnosti. To je, na primer, že ob uvedbi dohodninskega sistema uspelo študentskim ustanovam, pozneje kulturnikom, novinarjem in športnikom. Nikogar ni bilo, ki bi leta 2006 povezal dohodninske zavezance, da bi se uprli novi trirazredni lestvici. Danes ugledni strokovnjaki za davčni sistem med vsakim javnim pogovorom o dohodnini opozarjajo, kako neznosno hitro je Slovenec obdavčen z najvišjo dohodninsko stopnjo: ta ga doleti že pri 15.269 evrih neto dohodninske osnove, soseda Avstrijca pri 60.000 evrih, Italijana pa pri 75.000 evrih.
Za večino državljanov, ki ne bodo mogli vplivati na popravke v davčnem sistemu, je torej zdaj, na začetku nove oblasti, zanimivo pričakovanje, ali bodo morali vnaprej plačevati več ali manj davkov. Pričakujemo, da se bodo uresničile napovedi o večjem številu dohodninskih razredov. Verjamemo, da bomo nazadnje dobili novi davek na nepremičnine, kajti projekt vrednotenja nepremičnin bo nazadnje le treba osmisliti in ga uporabiti tudi v davčne namene. Upravičeno je pričakovati, da se bo vlada na novo opredelila do obdavčitve obresti, kajti kakor razumemo gibanja v bankah, te nujno potrebujejo naše prihranke: višja olajšava, ki zdaj znaša 1000 evrov obresti, bi bila lepa spodbuda za bolj zagnano varčevanje.
Vsi posegi v davčne obveznosti na ravni »navadnih« zavezancev bodo odvisni od gibanj v proračunu. Tam sta zdaj skoraj dve milijardi letnega primanjkljaja, in to ni okoliščina za manjše davčne prilive: če ti ne bodo večji, bodo nove davčne olajšave in izboljšave mogoče le ob varčevanju pri proračunskih izdatkih, te pa lahko državljan občuti bolj kakor nekaj dodatnih davčnih ugodnosti. Sedanja dohodninska lestvica ni vzdržna.