Davos v lotosovem položaju

Čeprav Davos že zaradi nadmorske višine, več kot 1500 metrov, v tem letnem času obdajajo snežne stene, se bodo te dni iz njegovega Zlatega jajca – kot so ljudje poimenovali hotel InterContinental – znova širile vonjave globalizma. Dišalo bo po tartarju iz avokada v listih karija, po hrustljavi papriki s parmezanom, mojstrsko pripravljenih palak paneerju, dal makhniju in tava parathi ter prefinjenem čapatiju in teplasi.

To bo večerja, ki jo bo za udeležence Svetovnega gospodarskega foruma pripravil Narendra Modi oziroma vrhunski kuharji iz mumbajskega hotela Palača Tadž Mahal, ki jih je indijski premier pripeljal s seboj v švicarske Alpe.

Modi, dosledni vegetarijanec, ki se med devetdnevnim hinduističnim praznikom navratri redno posti, je kljub vsemu storil vse, da svoj nastop v Davosu spremeni v prepričljivo sporočilo: Indija prihaja! To je njenih pet minut! Kot je razbrati iz napovedi nekaterih gospodarskih centrov, bo Indija letos po dolarski vrednosti bruto domačega proizvoda prehitela Francijo in Veliko Britanijo ter zasedla peto mesto na seznamu gospodarskih sil, na katerem vse bolj prepričljivo prevladujejo azijske države. In tako kot noben del globalizacije ne more biti globalen brez Kitajske in njenih 1,3 milijarde prebivalcev, tako bo tudi 1,2 milijarde Indijcev nepogrešljiv del nove faze »vzpostavljanja skupne prihodnosti v razdeljenem svetu«, kot se glasi letošnja tema foruma v Davosu.

Že zaradi svoje velikosti Indija nikakor ne more biti zgolj opazovalka procesa preoblikovanja svetovne ureditve. V tem procesu mora aktivno in kreativno sodelovati. A čeprav si je Modi zamislil, da bodo med njegovim uvodnim govorom udeleženci foruma vsaj poskušali sesti v položaj lotosa in tako okusili blaženo harmonijo miru, ki ga prinaša joga, bo letošnje srečanje znova zaznamoval Donald Trump; z njegovim govorom se bo srečanje v sredo končalo.

Pred letom dni, ko je v Davosu odmevala praznina, ki jo je komaj izvoljeni ameriški predsednik s prihodom v Belo hišo povzročil v srcu globalizacije, je bil prvi voditelj, ki je poskušal to praznino napolniti s svojo vizijo »inkluzivne rasti«, kitajski predsednik Xi Jinping. Leto dni pozneje se »party of Davos«, kot je svoje ideološke nasprotnike posmehljivo imenoval nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon, sestaja z novim rekordnim dosežkom na borzah kapitala in spoznanjem, da svet lahko deluje brez Trumpove Amerike ali, bolje povedano, da lahko deluje celo z njo. Pomemben vzrok, da se je ameriški predsednik tokrat odločil povzpeti na alpsko smučišče, pravi kolumnist FT Gideon Rachman, je prav ta, da je na lanskem forumu dominiral Xi Jinping.

Prihod Modija v Davos bi lahko bil vzrok za bolj bistro razmišljanje o novi ureditvi z vse izrazitejšim vonjem Azije. Ni treba kaj dosti razpravljati o tem, kaj to pomeni za Evropo. Pred njo je zdaj zahteva po močnejši integraciji. V srečanju z azijskimi velikani namreč ni nujno najpomembnejša velikost. Je pa odločilnega pomena enotnost.