Dehumanizacija Gaze

Število izgubljenih palestinskih življenj je v sedanjem svetu le statističen podatek.

Objavljeno
16. julij 2014 18.12
PALESTINIANS-ISRAEL/
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Palestinci še nikoli v zgodovini niso bili bolj osamljeni, kot so v zadnjih dneh. To še posebno velja za območje Gaze, kjer je v devetih dnevih izraelskega bombardiranja umrlo okoli dvesto ljudi, velik del že tako dodobra opustošene in neverjetno gosto naseljene palestinske enklave ob Sredozemskem morju – največjega zapora na prostem na svetu – pa je bil zaradi bombardiranja resno poškodovan.

Palestinsko osamljenost še najbolje dokazuje tako imenovana prekinitev ognja, ki jo je izraelski oblasti v potrditev v torkovih zgodnjih jutranjih urah ponudil še sveže izvoljeni egiptovski predsednik Abdul Fatah al Sisi. Izraelci so v prekinitev ognja takoj privolili, saj so bili pogoji »premirja« pisani na njihovo kožo. Predstavnikov palestinskega gibanja Hamas, ki zadnjih sedem let s trdo roko vlada na območju Gaze, Egipčani pri sestavi besedila sploh niso upoštevali in jih s tem vnaprej postavili v izgubljeni položaj. To nikakor ni presenečenje: odkar je egiptovska vojska pred letom dni izvedla državni udar in zrušila islamističnega predsednika Mohameda Mursija, velikega zaveznika Hamasa, v Egiptu poteka pogrom nad Muslimanskimi brati, sicer ideološkimi in »fizičnimi« starši ranjenih vladarjev Gaze.

Izrael, ki v celoti določa tempo konflikta in mu je uspelo vprašanje Gaze »dehumanizirati« tako pred domačo kot pred velikim delom mednarodne javnosti, je ponujeno prekinitev ognja sprejel takoj. Brezpogojno. Tako je judovska država pridobila tudi diplomatske točke, ki ji omogočajo stopnjevanje pritiska na Hamas, ki z raketiranjem Izraela opravlja Sizifovo delo z učinkom bumeranga. Moderna izraelska protiraketna obramba je raketne grožnje iz Gaze namreč do zdaj skoraj v celoti »nevtralizirala« in tako močno spremenila dinamiko konflikta. Konflikta, v katerem je tokrat Hamas tisti, ki v boju za lastno preživetje – nikakor ne za preživetje skoraj dveh milijonov prebivalcev območja Gaze – deluje iracionalno in izgubljeno ter lastno prebivalstvo uporablja kot živi ščit svojih razpršenih interesov. Političnih. Vojaških. Ekonomskih. Ideoloških. To jasno kaže tudi število žrtev absolutno asimetričnega spopada, ki se bo, če Hamas ne privoli v egiptovsko-izraelsko izsiljevanje, še močno povečalo. Na to kaže tudi takojšnja izraelska obnovitev napadov. Število izgubljenih palestinskih življenj je v sedanjem svetu pač le statističen podatek.

Hamas, ki je zaradi posledic »arabske pomladi« in izbruha sunitsko-šiitske vojne v regiji izgubil vse svoje ključne zaveznike (Iran, sirski režim in Hezbolah) je stisnjen v kot – če bi takoj privolil v prekinitev ognja, bi namreč priznal poraz in bil ob popolni vojaški nemoči ter finančnem bankrotu, ki je eden glavnih razlogov za Hamasov nepodpis sporazuma, saj so Hamasovi uradniki po naših informacijah hoteli zagotovilo, da bodo njihovi »javni uslužbenci« dobili plače, ponižan še politično. Tako se bo, kot kaže, izraelsko bombardiranje Gaze in Hamasovo raketiranje ciljev v Izraelu še nekaj časa nadaljevalo. Do novega predloga premirja. Vprašanje je le, koliko nedolžnih ljudi bo moralo v Gazi do tedaj umreti.