Tiskane izdaje
Bitka za ohranitev prevlade v zavarovalnici Vzajemna se je razplamtela že v predvolilnih postopkih, kjer je bila očitno najbolj angažirana Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ). Neizprosen spopad ob pridobivanju kandidatov – med skupino lojalnih vodstvu in drugo od vodstva neodvisnih – se je toliko razvnel, da so sporni postopki Vzajemne pristali celo na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Ali bo ta zaustavila igro, kjer naj bi bilo, kot je razumeti, neki skupini dovoljeno vse?
Problem zadnjih šest let je, da je struktura izbranih članov skupščine Vzajemne izrazito v domeni ŠGZ in njenega vodstva. Direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik, ki je tudi predsednica NS Vzajemne in članica volilne komisije Vzajemne, svoje angažiranosti med svojimi ŠGZ-člani ne zanika. Obratno, razume jo kot svojo nalogo. Kar je na prvi pogled razumljivo. Dejstvo štajerske prevlade preprosto pripisuje »neaktivnemu vključevanju iz drugih delov Slovenije«. Toda kot predsednica NS Vzajemne, ki je tudi verjetno največja slovenska družba sploh, saj je v njo vključenih 840.000 državljanov, bi lahko, če že ne morala, proaktivno skrbeti, da bo v skupščini približno sorazmerno zastopana vsa Slovenija. Težko je pričakovati, da se bo vsa Slovenija vzajemno aktivirala, potem ko so volitve objavljene v Uradnem listu RS in na spletni strani Vzajemne. Kajti težko si je predstavljati, da bo povprečni državljan prav na tisti »razpisni« datum brskal po spletni strani Vzajemne, čakal na Uradni list RS in planil nanj ter nestrpno iskal, ali so morda razpisane volitve za skupščino Vzajemne. Medtem pa proaktivni »šgzjevci« k svoji izbrani populaciji pridejo tako rekoč na dom, v podjetje, na vaški sejem ... Zakaj pa, denimo, k eni od položnic pred začetkom volilnih vragolij vodstvo Vzajemne ne doda še preprostega vabila v smislu: »Dragi član, prijavi se pravočasno za kandidata skupščine tvoje Vzajemne, bodi aktivni vzajemnec ...«
A očitno je, da že predpisi omogočajo opisane interesno zožene volitve in je na koncu vse b. p., vsak drug pomislek pa Vzajemna ožigosa, če ne drugače, kot anonimne buče ... V šestih letih se je v skupščini Vzajemne kljub zamenjavi tretjine članov vsaki dve leti štajerska naveza povzpela na več kot 70 odstotkov. Koga to moti, so razburjeni v Vzajemni, saj ta posluje dobro. To gotovo ni zanemarljivo, a se je spet mogoče vprašati, kakšne koristi imajo na koncu interesno, člansko, poslovno, večno povezani kandidati, ki potem postanejo še člani skupščine Vzajemne.
Volitve v skupščino Vzajemne se bodo začele sredi marca, do takrat se lahko seznami kandidatov še »počistijo«. Že iz objavljenih je razvidno, da je v vseh petih razredih izjemno dobro zastopana štajerska »vzajemna« linija, morda kdo poreče kasta. Celo Roman Glaser, nekdanji predsednik uprave Perutnine Ptuj, ki skupaj s Podgornikovo vodstveno obvladuje ŠGZ. Se je potem smiselno vprašati, ali ni že čas za kakšen dekret AZN, ki bi zahteval, da morajo biti že predvolilni postopki zakoniti in dovolj transparentni, skupščina Vzajemne pa bolj sorazmerno slovenska, ne pa ujetnica štajerskih interesnovzajemnih navez.
