Tiskane izdaje
Pol leta po ukinitivi registrskih računov zgodba, s katero naj bi država pometla z dediščino slovenske privatizacije, še vedno ni končana. Potem ko že več mesecev ta proces naplavlja nove in nove stroškovne ter postopkovne posledice pa tudi zagate, je pod dežnikom Klirinško depotne družbe (KDD) še vedno za slabih 86.000 registrskih računov, ki se zdaj imenujejo prehodni, in še nekaj časa bo tako.
Načrtovani prenos delnic, ki jih vlagatelji imajo na teh računih, na sodni depozit se je, kot kaže, izkazal za bolj zapletenega, kot so si zamislili oblikovalci zakona. Ne le da bi to močno obremenilo sodišča, ampak tudi ni bilo soglasja, kdo naj plača te prenose. KDD zato zdaj skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) ministrstvu za finance predlaga, da bi to fazo operacije kar preskočili in omenjene delnice prenesli na podračun Kada, po petih letih pa bi te tako in tako postale last demografskega sklada.
Menda nujna ukinitev četrt milijona registrskih računov, na katerih so privatizacijski delničarji dobrih dvajset let brezplačno hranili svoje naložbe, tako iz meseca v mesec razgalja slovensko delničarsko realnost. Glede na to, da je več kot pol leta po ukinitvi na računih KDD še vedno za 37 milijonov evrov delnic, to kaže, da več deset tisoč delničarjem bodisi ni mar za njihovo naložbo bodisi je tako malo vredna, da se jim z njo sploh ne izplača ukvarjati.
Tisti, ki so se delnice odločili obdržati in jih prenesti na trgovalni račun, pa so se morali sprijazniti z dejstvom, da delničarstvo nikoli več ne bo brezplačno. Pri stroških vodenja in upravljanja trgovalnih računov so jim v bran stopili poslanci in te izdatke z avtentično razlago omejili na 0,5 odstotka vrednosti. A borznoposredniške družbe in banke, ki so to ukinitev podpirale, saj so računale na svoj kos milijardne pogače, se niso hotele sprijazniti zgolj s suho skorjo, zato so to določilo poslale v presojo ustavnemu sodišču.
A kot se je izkazalo kmalu zatem, to niso edini stroški, ki bodo po novem na ramenih delničarjev. Zaradi spremenjenega sistema izplačila dividend je po novem treba posebej plačati tudi za priliv. Tudi tukaj so bolj prizadeti mali delničarji. Pri tem je zanimivo, da njihovi zastopniki glede tega sploh niso kaj dosti protestirali.
Delničarstvo tako ne bo več prinašalo le privilegijev, ampak tudi obveznosti. Predstavniki industrije pri tem radi rečejo, da postajamo normalna država. A pri tem vendarle ostaja pomislek, zakaj je bilo treba registrske račune, ki so bili posledica brezplačnega certifikatskega lastninjenja, povsem odpraviti. Slovenski kapitalski trg je že tako in tako skromen ter plitek, mali delničarji pa tudi zaradi preteklih bridkih izkušenj, denimo z delnicami NKBM, neradi vlagajo v vrednostne papirje. Z vedno novimi stroški in nespodbudno davčno obravnavo kapitalskih dobičkov bo te volje še manj. Bančni depoziti se bodo tako rekordno debelili, kapitalski trg pa hiral.
