Delo prepovedano

Zdravstvene reforme se je vlada Mira Cerarja lotila na način, ki je povzročil veliko jeze in ogorčenja. Proti prvemu reformnemu zakonu zato zdaj bolniki in zdravniki zbirajo podpise za referendum. Če referendum bo, nas bo to stalo novih 3,5 milijona evrov. Če ga ne bo, bo zakon uveljavljen takoj in kmalu bodo tudi posledice. Kakšne?

Zaposlenim zdravnikom zakon prepoveduje v prostem času delati več kot osem ur na teden. Prepoved velja samo za delo v zasebnih ordinacijah. V javni službi lahko delajo, kolikor morajo. S tem je nastala pomembna nova neenakost v družbi. Najprej, med javnim in zasebnim, na drugem mestu med poklicno skupino zdravnikov in vsemi drugimi poklicnimi skupinami.

Medtem ko učitelji lahko inštruirajo ob popoldnevih dijake, kolikor hočejo, v javnih službah zaposleni pravniki in ekonomisti lahko svetujejo zasebnemu sektorju in igralci državnega gledališča lahko nastopajo na zasebnih televizijah, pa jih nihče ne preganja, bodo zdravniki po novem za deveto uro zdravljenja pacientov v zasebni ordinaciji plačali do 5000 evrov kazni. Tisti, pri katerem bodo delali, pa do 50.000. O svojem prostočasnem delu bodo morali do minute natančno vsak mesec poročati svojemu direktorju v javnem sektorju. Ta jim bo popoldansko delo lahko prepovedal.

Bo zdravnik kaznovan tudi, če se bo operacija bolnika nepričakovano zavlekla? Kako bo z etično zavezo zdravnikov, da pomagajo bolniku v stiski, čeprav na cesti ali v planinah? Bodo tudi za to pomoč kaznovani, če bodo v tistem tednu že imeli za sabo osem ur dela?

Tudi zaradi drugih nelogičnosti v zakonu dobri poznavalci prava, kot je denimo prof. dr. Rajko Pirnat, trdijo, da ta zakon krši kar nekaj členov ustave. Če bo to potrdilo ustavno sodišče, bo to res neprijetno. Premier Miro Cerar, ki je zakon v imenu vlade predlagal parlamentu, je sam profesor ustavnega prava. Preden je postal premier, je v prostem času precej svetoval po pogodbah. On ve, kaj pomeni (ne)enakost pred zakonom.

Če bi vlada Mira Cerarja sledila lastni zamisli, bi morala omejitev dela v prostem času predlagati tudi za vse druge javne uslužbence. Za profesorje, pravnike, igralce, policiste. Bo parlament za vse poklicne skupine uzakonil tako visoke kazni? Bo Slovenija svetovni unikum po prepovedovanju dela?

Krasno bi bilo, če nam ne bi bilo treba delati in bi vendarle vsi imeli vse. Kot je znano, tega ni. V Sloveniji ni dovolj zdravnikov in ne dovolj javnega denarja, da bi njihovo delo v zasebnem sektorju tako omejevali. Želja po ločitvi javnega in zasebnega dela, kar je namen zakona, bo morda še bolj zdesetkala javni sektor. Ali pa bodo zdravniki odšli čez mejo, kjer takih omejitev ni. Če bo zdravniškega dela manj, se bo najbrž podražilo. Sveta vojna proti zasebnemu zdravstvu, izpeljana skozi prvi reformni zakon, bo podaljšala čakalne dobe. Na škodi bodo bolniki. Do zdravnika bodo prišli še težje kot zdaj. Reforma, ki je v škodo ljudi, ni smiselna.

Na mizi poslancev že čakata dva nova reformna zakona na 450 straneh s 598 novimi zakonskimi členi. Če se malo pošalimo: bog je nekoč v davnih časih narekoval ljudstvu deset (božjih) zapovedi, ki veljajo še zdaj. Kaj bomo naredili s 598 zapovedmi?