Digibiznis

Uvrstitev Damijana Merlaka in Nejca Kodriča med deset najbogatejših Slovencev na lestvici revije Manager je morebiti presenečenje, je pa v trendu, ki ga tehnološka podjetja »režejo« po svetu.

Njuno podjetje Bitstamp je platforma, na medmrežju delujoča borza, ki omogoča trgovanje s kriptovalutami. In prav podjetja, ki tržijo katerega od vidikov najsodobnejših tehnologij, delujejo pa kot informacijska mreža, so po pred kratkim objavljenih izsledkih raziskave svetovalne družbe McKinsey med tistimi, ki imajo potencial, da postanejo najbolj donosna v gospodarstvu.

Da je v tehnologiji, ki jo znaš dobro prodati, v resnici denar, že dolgo ve Apple. Podjetje že dolgo dokazuje, da zmore prepoznati trende pred drugimi, s konceptom pametnega telefona je pred desetimi leti dalo najmanj eno od dimenzij svetu, ki mu danes pravimo omrežen, povezljiv. Apple je že nekaj let tudi največ vredno podjetje na svetu, vse njegove delnice skupaj trenutno veljajo več kot 900 milijard dolarjev.

Uber se je pojavil leta 2009, približno v istem času kot bitcoin, danes ima kakih sedem milijard dolarjev letnega prometa. Z revolucionarnim konceptom opravljanja prevozov je marsikje »zlomil« konkurenco taksistov, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo. Ni ustvaril še nobenega dobička, čeprav njegovo ime pozna skoraj vsak Zemljan. Kljub temu ni usahnilo zaupanje vlagateljev, ki so doslej v družbo investirali že več kot 11 milijard dolarjev.

A vendarle, podjetja obstajajo zato, da ustvarjajo dobiček. Zdi pa se, da je tudi koncept dobička eno tistih področij, na katerih se sodobna tehnološka ekonomija razlikuje od klasične. Na to opozarja McKinsey, ki ugotavlja, da je med tehnološkimi podjetji 30 odstotkov takih, ki poslujejo z izgubo, dobički sektorja pa se izrazito koncentrirajo pri petih odstotkih najuspešnejših podjetij.

V praksi to pomeni, da nova, zagonska podjetja na svoji poslovni poti sprejemajo razmeroma veliko tveganje – tudi če bodo vlagatelji njihovo idejo prepoznali kot perspektivno, to še ni zagotovilo, da se bo iz nje razvil tudi uspešen poslovni model. Pa tudi ko podjetje postane uspešno in raste, so pritiski večji, kot so bili v prejšnjih časih. V ligi »velikih in uspešnih« se je v obdobju 15 let, ki ga je analiziral McKinsey, uspelo obdržati 60 odstotkom podjetij iz tradicionalnih industrij in le 45 odstotkom tistih, ki poslujejo v tehnoloških dejavnostih.

Tako kot je doba digitalizacije bolj stresna za posameznike, saj moramo vsak dan sprejemati tehnološke novosti, je stresna tudi za podjetja. Za novosti se zanima široka javnost, mošnjo radi razvežejo tudi vlagatelji.

Pri tem pa poslovno okolje še ni našlo jasnega odgovora na vprašanje, kdaj morajo ideje, ki obljubljajo veliko, postati dobičkonosne. Iz bazena startupov z dobrimi zamislimi in šibkimi zmožnostmi za njihovo uresničitev črpajo tudi velika podjetja, ki s prevzemi nekoliko »krpajo« svoj razvoj, kar do neke mere poskrbi, da začetna vlaganja v potencialno prebojne tehnologije ne izpuhtijo v nič. A kljub temu na marsikaterem tehnološkem področju nastajajo finančni in poslovni baloni, ob katerih ne bi bilo prijetno, če počijo.