Dinamika politike

Z zadnjo raziskavo javnega mnenja letos smo dobili dober vpogled v dinamiko volilnega telesa, ker je anketa potekala v tednu, ko smo spremljali prvo pravo in resno koalicijsko krizo.

Prva ključna ugotovitev je, da so se vse opozicijske stranke prejšnji teden okrepile, vodilna SDS je celo podvojila prednost pred vladajočo SMC. Ker rezultat SDS decembra odstopa od celoletnega povprečja, lahko za zdaj skok navzgor ocenimo le kot hipni odziv. Še posebno ker je prvak stranke Janez Janša ves teden (taktično na oddaljenem otoku) molčal in ni dajal razlogov koalicijskim strankam, da bi jih spomnil, zakaj je dobro, da držijo skupaj.

Izsledek ankete nam tudi ponuja odgovor, zakaj prejšnji teden koalicija ni razpadla. Skriva se v nizkem odstotku podpore upokojenski stranki. In če k temu dodamo, da je njen predsednik Karl Erjavec zgolj občasni gost na lestvici priljubljenosti političnih osebnosti, potem je jasno, da so v Desusu v koalicijskem pokru igrali s slabšimi kartami. Zato tudi ni presenetljivo, da je Erjavec, ki velja za politično izkušenega z dobrim instinktom trgovca, vedel, kdaj je treba popustiti.

Nauk, ki bi ga koalicijske stranke lahko potegnile iz zadnje raziskave javnega mnenja, je, da bi jim predčasne volitve škodile, opozicijskim strankam pa koristile. Rast SDS, NSi in Gibanja za otroke in družino (Aleš Primc) je bila ta teden preveč očitna, da bi jo lahko prezrli. Če dodamo še SLS, je več kot očitno, da se desnica (če poenostavimo) na izrednih volitvah lahko le okrepi. A zgodba na desnici, kot smo lahko spremljali letos, ni preprosta, saj so stranke v resnem konfliktu in spopadu za primat. Kako globoko sežejo razcepi na desnici, zaznavamo tudi v razkolih, ki jih lahko spremljamo v tisku, naklonjenemu desnici in še bolj na številnih spletnih portalih in v strankarskih glasilih, kjer ne varčujejo s kritiko.

Po drugi strani bi stranke sredine in levice (razen ZL) s prehitrim koncem zgolj izgubljale. Edini recept za morebitni uspeh katere od strank vladajoče koalicije na prihodnjih volitvah je, da vzdržijo do izteka mandata in predstavijo rezultate štiriletnega vladanja. Vsakršna drugačna strategija bi se lahko izkazala za slabšo možnost. To velja tudi za Desus, ki se je kljub umirjanju žogice po spopadu z ministrico za zdravje znašel na robu. Napovedi, da njihovih enajst poslanskih glasov ni več samoumevnih, lahko zelo otežijo delovanje koalicije in na koncu povzročijo, da bo imela manj pokazati.

Seveda na podlagi zadnje ankete letos in trendov v iztekajočem se letu ne moremo sklepati, kakšen bo razplet na volitvah, lahko pa, s sistematičnim spremljanjem podatkov, dobimo vsaj občutek, kako se bodo stvari razvijale. Še posebno ker vemo, da se volilno telo odziva na dogodke, kot so koalicijske krize ali prepiri na desnici. Zato lahko le napovemo, da bo leta 2017, ko bomo imeli na dnevnem redu tudi predsedniške volitve, še zelo zanimivo. To bo tudi čas, ko bi se morali pojaviti že novi politični projekti, če želijo še tretjič presenetiti.