Dividendne skušnjave

Potem ko se je razvedelo, da država nima več niti za elektriko in vodo v javnih kulturnih institucijah, da nima denarja za vzdrževanje obupano preluknjanih cest, da so v finančnih stiskah celo sodišča, so se kot ena od rešitev za nastalo državno finančno zmedo prikazale povišane dividende državnih in deloma državnih podjetij. Dividendna pričakovanja vlade so se napihnila v velike dividendne balone, še zlasti tam, kjer dividendne žetve letos še ni bilo. Tam lahko pričakujejo dodatne pritiske, hkrati pa še nadaljnjo lastno razvojno sušo.

Ali se bo to zgodilo tudi v naši najuspešnejši delniški družbi, ki je četrtinsko v državni lasti, torej v Krki, bomo šele videli. Delničarska letna skupščina družbe bo namreč šele 3. julija. V samem sklicu so predlagali 2,10 evra bruto dividende na delnico, kar pomeni skoraj 70 milijonov evrov za dividende oziroma 17,3 milijona evrov za državo. V Krki si višjega pritiska na dividende ne želijo. Kajti že letošnje predlagane pomenijo enega »najvišjih dividendnih donosov v farmacevtski branži«. Predvsem pa v Krki poudarjajo, da je predlagana dividenda tista, ki družbi še zagotavlja pogoje za nadaljnji razvoj.

Koliko ta razvoj zanima državne finančnike, ministre in druge, ki so slabo načrtovali in še slabše gospodarili s proračunskim (davkoplačevalskim) denarjem, je drugo vprašanje. Ker nimajo za sprotne stroške (elektriko, vodo in takšne reči), poskušajo izpuliti vsak cent, kjer je le mogoče. Celo Sod, zdaj Slovenski državni holding (SDH) priznava, da je vlada nanje že aprila naslovila dopis, naj dividendna pričakovanja pri podjetjih preprosto – povečajo. In kakor je videti, ta načrt tudi uresničujejo.

V Zavarovalnici Triglav je namesto državnih lastnikov ta posel – višanje dividende – opravilo Žito in država bo samo iz Triglava namesto 16 milijonov evrov dobila več kakor 24 milijonov. Pod pritiskom so tudi povsem državni elesi, hseji (HSE), geoplini in tako dalje. Elesu bi vzeli vse, četudi bo potem, kakor kaže, moral najemati posojila za stroške vzdrževanja omrežnin. In tako naprej. Vse do posojil, ki naj bi jih najel Telekom, da bo sploh lahko izplačal trikratno povišane dividende. A če so dividende pojedine v Telekomu in Aerodromu (kjer so ti izpleni najvišji) še nekako razumljive, ker sta obe družbi v postopku prodaje, je seveda drugo vprašanje, koliko smiselni so tovrstni izčrpavajoči pritiski pri drugih podjetjih. Navsezadnje krize še ni konec, kot je včeraj opozorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Zato so vlaganja dobička v nadaljnji razvoj podjetij še kako umestna, zlasti v Sloveniji, ki na lestvicah konkurenčnosti še kar naprej pada.

Ne glede na ta opozorila, se bo država potrudila, da bo dosegla zadani dividendi plan. Poleg rednih poznamo tudi vmesne dividende, morda si bodo izmislili tudi krizne dividende. Dividendni apetiti države so lahko izhod v sili, vendar lahko dolgoročno povzročijo še večjo luknjo v državnih financah (tudi zaradi izčrpanega gospodarstva), kakor je ta, ki jo zdaj poskušajo reševati.