Dober večer, življenje

Med dober večer in lahko noč se raztezajo tista leta, na katera mladi, zaposleni in politiki, ki odločajo, največkrat kar pozabijo. A je v Sloveniji vedno več takih, ki jih štejejo čez 65, ko se uradno začne tretje življenjsko obdobje. Čez pičlih petnajst let bo pri nas vsak četrti prebivalec starejši od 65 let. To so po današnjih merilih še mladeniči. Življenjska doba je, zahvaljujoč visokemu življenjskemu standardu in sodobni medicini, namreč v Sloveniji vse daljša, po zaslugi zdravega načina življenja in športnih aktivnosti pa tudi zdrava leta posameznikov trajajo čedalje dlje. A prej ali slej pride trenutek, ko telo obnemore. Slovenija na toliko obnemoglih, bolnih in poškodovanih, kot jih predvidevajo demografske napovedi, ni pripravljena.

Slovenija ni pripravljena na to, da bo vsak četrti prebivalec ali slabo videl ali slabo slišal, težko hodil, da se ne bo znašel z avtomobilom na cesti, da bo imel težave v ravnanju z denarjem, z iskanjem pravega avtobusa in ulic, po katerih bi se vrnil domov, s prepoznavanjem bližnjih oseb, vse več in več pa bo tudi takih, ki bodo težko sami vstali iz postelje, ki se ne bodo mogli sami umiti in obleči, si prinesti žlice k ustom ali spiti požirka vode brez tuje pomoči. Črnogledost? Ne, realnost. Po drugi strani pa priložnost za nove storitvene dejavnosti, ki bodo zaposlovale mlajše. Zadnje dni so na te izzive opozorile delovne terapevtke.

Kakor starejši vse bolj potrebujejo zdravnike in negovalno osebje v bolnišnicah, potrebujejo vse več pomoči tudi v domovih upokojencev in na svojih domovih. Delovne terapevtke so poklicna skupina, katere poslanstvo je prav to: svetovati in usposobiti človeka za novo življenje po tem, ko se mu zgodi kaj hudega. Bodisi po možganski kapi, po hudi prometni nesreči, po navadnem padcu, katerega posledica je zlomljen kolk, ali v starostni obnemoglosti. Takrat, ko se mora nekdo prilagoditi na večer svojega življenja, je čas tudi za vključitev delovnih terapevtov. V Sloveniji imamo teh dovolj, a služb zanje – torej denarja, da bi njihovo delo za starostnike plačali, še zdaleč ni zadosti, da bi njihovo pomoč lahko dobili vsi, ki jo potrebujejo. Tako je tudi z drugo oskrbo starejših.

Slovenija še ni sprejela zakona o dolgotrajni oskrbi kot druge evropske države. Čeprav je »na mizi« že skoraj dve desetletji, ga vsaka politična garnitura na tiho pospravi v predal. Zdaj je ponovno v javni obravnavi in le želimo si lahko, da bi pomanjkljivosti zakona čim prej odpravili in ga končno sprejeli. V igri ni samo ureditev področja, pač pa potreba po več denarja, da bi lahko plačali, kar starostniki v drugih civiliziranih, visoko razvitih državah imajo in kar pričakujejo tudi pri nas. Če bi bilo dovolj denarja v zdravstveni blagajni, bi lahko dobršen del teh potreb bolje pokrili že zdaj. Končno se bo treba odločiti: ali bodo Slovenci na večer življenja živeli dostojanstveno ali pa bo to čas, pred katerim bodo v strahu trepetali že mlajši.

Brez dobre oskrbe starejših mlajši niti delati ne morejo, saj jih skrb za obnemogle starše zaposluje vsako minuto. Seveda gre pri zdravstvenih in oskrbnih potrebah starejših za dodaten denar, a z denarjem je pač tako, da bo imel od njegovega kroženja prej ali slej vsakdo korist.