Dobiček je kralj

Nič velikega se ni zgodilo. Ministrstvo za finance je poskušalo pretočiti nekaj dajatev iz ene v drugo posodo, tako da bi bile nazadnje ene koze bolj site in druge malo manj, proračun pa bi ostal cel. »Ves čas smo govorili o prestrukturiranju davkov, nekje zvišaš, drugje znižaš,« je ta poskus, ki se ni obnesel, opisal minister za finance Dušan Mramor.

Vse se je zgodilo zelo hitro, potem ko je ministrstvo za finance 10. novembra objavilo osnutek male davčne reforme in jo za deset dni prepustilo javni razpravi. V tem kratkem času so se gospodarska in delodajalska interesna združenja povezala v pravo odporniško gibanje proti njej, težko pa je bilo določiti, kateri od treh davčnih osnutkov jih je vznejevoljil najbolj.

Zdaj vemo. »Največ pripomb je bilo zaradi kapitalskih dobičkov,« je povedal minister Mramor. To je kar zanimivo, če upoštevamo, da govorimo o kapitalskih dobičkih iz zakona o dohodnini, ki ureja zaslužke posameznika iz različnih virov, tudi iz kapitalskih dobičkov, ki jih doseže ob prodaji vrednostnih papirjev, nepremičnin, investicijskih kuponov ter »deležev v družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja«. Pred desetimi leti je vlada tudi kapitalske dobičke izvzela iz letne davčne osnove, zato niso odvisni od dohodninske lestvice. Že v primerjavi s povprečno plačo, ki jo obvezne dajatve hitro oskubijo skoraj do polovice, so kapitalski dobički torej videti kot prava davčna oaza – in verjamemo, da si zavezanci prav nič ne želijo, da bi bilo drugače.

Iz vladnih strank se opravičujejo, češ da se minister Mramor o mali davčni reformi ni posvetoval ne z gospodarstvom ne z njimi, ampak jo je ucvrl kar po svoje. Nam pa je všeč, da se na različne interese ne ozira vnaprej, ampak šele, ko pritisnejo nanj.