Dobra novica, slaba uteha

Nove investicije so nujne za gospodarsko rast, za nova delovna mesta, za boljši življenjski standard. Če država nima denarja in se drago zadolžuje, mora ustvarjati prijazno okolje za investitorje, lahko se poslužuje javno-zasebnega partnerstva ali pa učinkovito črpa evropska sredstva. Slovenija doslej nikjer ni bila uspešna, kriza pa je realni obseg investicij skrčila na raven izpred trinajstih let.

V proračunu za prihodnje leto je predvideno povečanje sredstev za investicije za 600 milijonov evrov. Sicer dobra novica, ki pa je vendarle v slabo uteho gospodarstvu. To povečanje namreč sloni na mokrih sanjah predsednika vlade in finančnega ministra.

Vlada namreč zdaj stavi na denar iz Evropske unije. V proračunu je predvideno, da bo Slovenija prihodnje leto počrpala dobrih 630 milijonov evropskih sredstev več kot lani, kar je finančni minister Janez Šušteršič zelo optimistično označil za realno, državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, ki se na gospodarskem ministrstvu ukvarja s pridobivanjem tega denarja, pa realno za zelo optimistično.

Napihnjena številka v proračunu je pravzaprav posledica dosedanjega skromnega črpanja sredstev iz evropskih skladov. Čeprav je v trenutni finančni perspektivi za Slovenijo predvidenih 4,1 milijarde evrov, je državi doslej uspelo dobiti le 1,7 milijarde evrov. Le tektonski premiki v zakonodaji in načinu delovanja, ki bi omogočili hitrejšo pripravo projektov, pridobitev dokumentacije in izbiro izvajalca, lahko preprečijo, da se Sloveniji od znatne vrednosti evropskega denarja ne bo treba posloviti. Vlada je nekaj sprememb že uvedla, čas pa bo pokazal, kako je bila uspešna.

Ker se finančna perspektiva zaključuje, je čas že potekel. Predvsem za velike projekte, ki bi lahko potegnili slovenski voz iz brezna.