Tiskane izdaje
Ob koncu poletja se pri ocenjevanju dogodkov v drugi polovici leta običajno zatečemo k floskuli, da počitnicam sledi vroča jesen. Še nobena jesen doslej v tem pogledu ni razočarala, saj je glede na folklorne značilnosti slovenske družbe in politike kot njenega pomembnega dela bolj ali manj predvidljiva. Sprejemanje proračuna, koalicijske napetosti zaradi različnih pogledov na zakonske rešitve, interpelacije, delitev denarja, vpliva in funkcij so dejavniki, ki bodo na vsak način ogreli tudi letošnjo jesen.
Čeprav se po tem ne bo veliko razlikovala od prejšnjih, lahko pričakujemo, da bo že letošnja, še bolj pa prihodnja še bolj vroča – pa ne zgolj zaradi toplogrednih plinov. Slovenska družba se bo morala psihično pripraviti na nov volilni ciklus, ki se bo začel prihodnje leto s predsedniškimi volitvami, čez dve leti pa končal s parlamentarnimi in lokalnimi.
Zato ne preseneča, da se veliko političnih strank že pripravlja na nov demokratični ciklus. Počasi se oblikujejo ekipe, sestavljajo seznami možnih kandidatov in podobno. Dogajajo se čistke (SLS), poslanski izstopi pa tudi resna prestrukturiranja v strankarskem prostoru.
Medtem ko na levici vlada varljivo zatišje, na desnici spremljamo resna prestrukturiranja. Osrednja stranka desnice, SDS, se radikalizira, zapuščajo jo poslanci in vidni člani, čeprav poskušajo ohranjati vtis velike srečne družine. Njenemu projektu Demos 2.0 trenutno slabo kaže, medtem ko po sredini pospešuje NSi z napovedjo o alternativnem tretjem stebru, ki bi volivcem na desni ponudil izbiro, ki ne bi slišala le na ime Janez Janša. Če ni to dovolj velik vzrok za ugotovitev, da se nam spet obeta dobra, stara vroča jesen, potem je floskula, s katero operiramo mediji, dokončno zbledela.
