Tiskane izdaje
Najbolj razburljiva izjava v znanosti ni »Eureka!«, ampak: »To je pa čudno!« je menil Isaac Asimov. V skladu s to staro resnico pri ameriški javni radijski postaji NPR nagrajujejo srečna naključja, ki privedejo do zanimivih odkritij in eno letošnjih so si prislužili znanstveniki chicaške univerze, ki so med raziskovanjem materialov za kvantno računalništvo naleteli na nepojasnjeno šumenje.
Po mesecih razbijanja profesorskih in študentskih glav se je izkazalo, da so ga zakrivile nove energetsko varčne žarnice, ki jih je dalo namestiti vodstvo univerze: njihova valovna dolžina je super tanki površini iz atomov na podlagi stroncijevega titanata spremenila električne značilnosti in z nekaj eksperimentiranja bomo morda kmalu bližje veliko hitrejšim in zmožnejšim računalnikom od današnjih.
Videti je, da prav v našem času še posebej potrebujemo vzklike: »To je pa čudno!« Slabe stare baterije zadržujejo prelomne spremembe na vseh področjih našega življenja, potniška letala so še vedno bolj ali enaka tistim iz dvajsetega stoletja, mnogi vlaki, če odštejemo paro, celo tistim iz devetnajstega. Novi materiali so vse prepogosto prekrhki ali predragi, človeštvo pa si tako zelo želi osvajati nova obzorja.
Nekaterih »To pa je čudno!« pa še danes ne znamo razložiti. Pri ameriški Nasi pravkar razkrivajo posnetke s poleta vesoljske ladje Apollo 10, ki je leta 1969 krožila okrog Lune, na njeni zunanji strani, ki je ne dosežejo zemeljske frekvence, pa so slišali čudne zvoke in še danes ne vemo, zakaj. »Slišati je kot izven vesoljska glasba,« navajajo enega astronavta. »Huuuuuuu,« se je zvoku čudil drugi. Pink Floydi niso mogli biti, svojo Temno stran meseca so izdali šele štiri leta kasneje. Čudno...
