Dobro jutro: Izsiljevanje

Ločnice med visoko in pop kulturo so že davno zabrisane in popolnoma jasno je, da je visoka kultura potegnila kratko.
Objavljeno
21. maj 2018 06.00
Posodobljeno
20. maj 2018 19.24
Piko na i so pred kratkim postavili v Britanskem muzeju v Londonu, kjer so v egiptovskih sarkofagih razstavili »kopačke« trenutno najslavnejšega nogometaša na Otoku Mohameda Salaha v upanju, da bodo oboževalci vrgli vsaj pogled tudi na njihovo klasično egiptovsko zbirko. FOTO: Phil Noble/Reuters
Smo pa vsak dan priča novim domislicam, kako animirati občinstvo za zahtevnejše vsebine. Kar zadeva glasbo poskušajo nekateri na koncertu med lahkotnejše skladbe pritihotapiti kakšno kompleksnejšo in bolj hermetično, ne da bi preveč preplašili občinstvo. Založniki so v že precej težjem položaju. Med kuharski nasvet ali navodilo, kako na svet gledati z bolj rožnatimi očali, je težko vriniti še kakšno težje razumljivo pesem ali esej o vplivu češke zgodnje gotike na islamsko arhitekturo v Samarkandu, zato za financiranje vsake zbirke poezij natisnejo še dve kuharski knjigi in tri priročnike za samopomoč.

V gledaliških krogih se za zdaj še ne dajo; razen gledališč, ki imajo že tradicionalno lahkotnejši repertoar, vztrajajo pri neskončno dolgih, temačnih in enigmatičnih projektih in se požvižgajo na pop trende. Zato pa so še podjetnejši v galerijah in muzejih, kjer pogosteje pripravijo neformalno klubsko vzdušje z glasbo, pijačo in prigrizki. V zadnjem času je vse več tudi možnosti za ogledovanje artefaktov brez obleke, kar je verjetno zanimivo tako za nudiste kot za voajerje. Piko na i so pred kratkim postavili v Britanskem muzeju v Londonu, kjer so v egiptovskih sarkofagih razstavili »kopačke« trenutno najslavnejšega nogometaša na Otoku Mohameda Salaha v upanju, da bodo oboževalci vrgli vsaj pogled tudi na njihovo klasično egiptovsko zbirko.

Vse lepo in prav, ampak težko se je izogniti vtisu, da bo visoka kultura tako počasi izgubila še tiste pozicije, ki jih ima. Zadeva je podobna izsiljevanju nasilneža nad uglajenim, vendar ne prav mišičastim osebkom, ki vedno znova popušča, dokler ni nazadnje dokončno stisnjen v kot in mu ne preostane drugega, kot da se preda.