Dobrodošla pomoč policiji

Na lestvici zaupanja državljanov v institucije je Slovenska vojska že več let prav na vrhu.

Objavljeno
23. oktober 2015 21.52
Prihod vojaških vozil in vojske pred namestitveni center, ki je v nekdanji hali podjetja Beti na Dobovi, Slovenija 20.oktobra 2015. [Dobova,Slovenija,begunci,Slovenska vojska,orožje,puške,vojaška vozila,emigranti,moški,očetje,otroci,begunski
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Načelnik generalštaba Slovenske vojske je v službi države in ena od njegovih primarnih nalog je vsako politično odločitev, ki je povezana z vojaško silo, čim hitreje prevesti v vojaško terminologijo. Generalmajor Andrej Osterman je tako kljub pravnim zapletom že izdal ukaz o prednostnem izvajanju nalog vojske za podporo policiji, prav tako je izdal ukaz za podreditev vseh obveznosti vojske tej nalogi. Policisti s terena vedo povedati, da so vojaki, ki se v sodelovanju s policijo in civilno zaščito menda odlično znajdejo, več kot dobrodošla pomoč.

Včeraj je k štiristotim vojakom, ki pomagajo pri obvladovanju razmer na meji s Hrvaško, Osterman dodal še sto novih, naspanih. Njihove rotacije bodo opravljene premišljeno, po vojaško: Slovenska vojska, ki na lestvici zaupanja državljanov v posamezne institucije že več let zaseda sam vrh, zlepa ne bo rekla, da je na robu vzdržljivosti.

Slovenska vojska trenutno na obmejnem terenu, ki ječi od teže tisočev bežečih tujcev, res deluje brez vsakršnih pooblastil, a ta bo (če se ne bodo dogajale kakšne politične pritlehnosti) dobila prihodnji teden, ko se bo predvidoma zgodila implementacija odločitve državnega zbora o napotitvi vojske na meje. Možnosti za zlorabo dopolnila, ki vojake pooblašča za pomoč policiji pri varovanju meje, je malo, pravzaprav nič: država po tem preprostem, a konkretnem dopolnilu vojske ne bo mogla klicati na pomoč ob, denimo, kakšni srednje veliki demonstraciji ali večji gasilski veselici.

Dvom o pravilnosti odločitve, da se stabilnost države zagotovi tudi s spreminjanjem zakona o obrambi, je odveč. Tiste, ki zatrjujejo, da vojska v civilni sferi družbe nima kaj iskati, naj spomnimo, da je Slovenska vojska civilistom že ničkolikokrat pomagala pri obvladovanju razmer ob naravnih ujmah in poplavah. Se je takrat kdo spotikal ob smotrnost odločitve, da neusposobljeni vojaki pomagajo civilni sferi?

Po tednu dni, odkar se zaradi zaprtja madžarske meje tok beguncev in migrantov pretaka le čez naše ozemlje, se Slovenija kaže kot država z urejeno moralo in stabilno varnostno politiko. Begunci, ki prihajajo iz okolij s povsem drugačnimi manirami od naših, so res že precej nestrpni in naveličani, a to še ni vzrok, da bi Slovenija razglasila izredno stanje, državni zbor pa določil vojaška območja. Tisti del politike, ki se, opirajoč se na poteze ksenofobnega Madžara, zavzema za takšne odločitve, morda ni dobro premislil, kaj bi izredne razmere prinesle pozitivnega in kaj negativnega. Si res lahko predstavljamo oboroženo vojsko na robu z žico ograjene države, ki namesto v agresorja topovske cevi usmerja v množico prestrašenih Sircev, Afganistancev, Iračanov ... in njihovih otrok?

Križev pot policistov, vojakov, pripadnikov civilne zaščite in dobrodelnih organizacij bo še trajal. Upajmo, da se bodo držali. In zdržali. Naj se ne ozirajo na zdraharje, politične mešetarje in druge vsevedneže!