Doktorat za iznajdljivost

Ko boste naslednjič žugali otrokom, kako pomembno je, da se učijo, postojte in začnite tehtati, kaj je v trenutnih razmerah pomembneje: znanje ali iznajdljivost v smislu izigravanja pravil.

Konec januarja je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 330 ljudi z izobrazbo magisterij znanosti in 200 ljudi z izobrazbo doktor znanosti. Medtem ko so številni od teh ljudi gulili klopi izobraževalnih ustanov, ponavljali učno snov, je službo na davčni upravi, kasneje pa še na Elektru Ljubljana dobil nekdo, ki se je znašel in se znajde še danes. Čeprav je senat pravne fakultete za njegovo doktorsko disertacijo že leta 2009 ugotovil, da je 116 od skupaj 223 strani dobeseden prevod ali prepis, ima avtor še vedno naziv doktor znanosti in službo, zagotovljeno do upokojitve. Zdaj na pravni fakulteti preverjajo, ali ni nemara tudi njegov magisterij zgolj dobeseden prepis različnih virov. Ko bodo vsi postopki končani, bo ta že na varni strani: upokojen. In potem si bo, če mu bo doktorat po vseh sodnih zapletih enkrat tudi odvzet, najbrž pa tudi magisterij, zagotovo zaslužil doktorat za iznajdljivost. Do tega bi bil zagotovo upravičen. S prepisano doktorsko disertacijo že osmo leto nadvladuje sistem. Nadvladuje pravnike in odločitev senata pravne fakultete. V tej ustanovi so si zdaj za preverbo magisterija vzeli čas, saj si prizadevajo temeljito opraviti delo in izključiti možnost, da bi šlo kaj narobe. Ker če gre kaj narobe, potem zna »gospod iznajdljivi« to odlično obrniti sebi v prid. Namazan je, tako pravijo, z vsemi žavbami. Če se zaradi tega tudi dobro počuti, ve le sam.

Še vedno menite, da je otrokom pomembno vcepljati pravila, jih učiti, ponavljati in ubijati ustvarjalni duh, kreativno mišljenje? Seveda, ker jim boste s tem povečali možnost, da se bodo čez nekaj let lahko brez slabe vesti vpisali na zavod za zaposlovanje. S tem jim boste povečali možnost, da bodo opravljali poklic, ki si ga morda ne želijo. Smo črnogledi? Ne. Zgolj realni – izhajajoč iz opisanega primera.

A k sreči obstajajo tudi drugačni. Takšni, ki kažejo, da se neupoštevanje zakonov, statutov in norm na dolgi rok ne obrestuje. Spomnite se nekdanjega generalnega sekretarja Slovenskih železnic. Odkritje njegove ponarejene diplome je sprožilo val odkrivanja podobnih ponaredkov. Mnoge je to, tako kot dotičnega generalnega sekretarja, stalo zaposlitve in pogojne obsodbe. Dve leti je sicer imel zavidljivo plačo, danes pa je visoko zadolžen in brez službe.

Potem je tu še zgodba človeka, ki je odraščal ob maksimi, da ti znanja ne morejo vzeti. Danes je uspešen direktor. Ampak v njegovem primeru gre za znanje, ki ne zahteva iznajdljivosti v smislu prepisovanja ali ponarejanja. Gre za znanje, s katerim je mogoče uspeti brez izigravanja sistema in dobre poslovne prakse. Le tovrstno znanje – s pravo mero poštene iznajdljivosti – lahko pusti pečat in je za vzgled bodočim generacijam.

Zato otrokom le žugajte. In jim ob tem povejte vse zgodbe.