Dolgo koalicijsko leto

Morebitni fiasko zdravstvene refome bo Cerar prisiljen urejati s politični prijemi.

Objavljeno
17. februar 2017 20.30
interpelacija vlade
Zoran Potič
Zoran Potič
Ko se bodo volivci čez dobro leto dni, enkrat maja ali junija, znova znašli pred dilemo, komu dati svoj glas, se bo dobro vprašati, po čem si bomo zapomnili vlado Mira Cerarja. Nedvomno bo seznam uspehov, ki jih bodo sestavili v predvolilnih štabih koalicijskih strank, dolg. Pravzaprav bo zelo dolg ali vsaj tako obsežen kot seznami vseh dosedanjih vlad, ko se jim je iztekel mandat. Na drugi strani bo seznam neuspehov vlade Mira Cerarja, ki jih bodo sestavljale opozicijske stranke, verjetno še daljši. Pravzaprav bo neskončno dolg. To je pač del igre, ki jo spremljamo pred vsakimi volitvami.

Nobenega dvoma ni, da bomo v javnosti lahko spremljali burne debate o uspehih oziroma neuspehih te vlade, si jo pa bomo verjetno še najbolj zapomnili po tem, da je zdržala do konca, do izteka mandata. Podporniki vlade bodo rekli, da je to po dolgih letih politične nestabilnosti, ko so vlade padale kot za stavo, resnično velik uspeh. Drugi, ki vladi niso naklonjeni, bodo rekli, da je to, če se dobro poglobimo, njen edini otipljivi uspeh.

Več kot dobro leto pred volitvami lahko z veliko verjetnostjo ocenimo, da bo koalicija SMC, Desus in SD zdržala do konca. Razlogov, da se bo to zgodilo, je veliko. Dejstvo je, da je v tem trenutku najbolj oportuno držati skupaj do konca, ker imajo vladajoče stranke od tega lahko le koristi. Kakršen koli drugačen razplet bi jim lahko šel le v škodo. In ko smo pri vprašanju, kaj bodo pokazali, ko bo napočil dan sodbe na volitvah, bo na največji preizkušnji največja stranka SMC. Da bo ureditev zdravstva ena ključnih nalog, vemo od trenutka, ko je bila izvoljena vlada. Pa bo lahko Cerar čez leto dni pogledal volivcem v oči in jim dejal, da so skrajšali čakalne vrste in sprejeli zdravstveno reformo, ki bo po 24 letih končno modernizirala sistem, v katerega vlagamo toliko zaupanja in denarja?

Glede na tempo sprejemanja reformnega svežnja in krajšanja vrst v zdravstvu lahko zgolj ocenimo, da je Cerar ali nepopravljiv optimist, kar je sicer dobra karakterna lastnost, morda preveč zaupljiv in popustljiv do resorne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki je tempirala sprejetje zdravstvene reforme v predvolilno obdobje, ali pa je zgolj fatalist – ko politične procese pripravljanja ene ključnih zavez prepustiš na milost in nemilost usodi.

Po četrtkovem koalicijskem vrhu, kjer so se predsedniki treh strank zavezali k trdnosti do izteka mandata, je jasno, da se lahko Cerarjeve želje po modernizaciji zdravstva popolnoma sfižijo. Pozivov Karla Erjavca in Dejana Židana, da je treba biti v zadnjem obdobju mandata realen, kaj je še mogoče izpeljati, ni mogoče ignorirati. Urejanje razmer v zdravstvu se zdi kot dobro nastavljena past, v katero se je ujel Cerar. Zato ne bo presenečenje, če bo v zadnjem letu mandata prisiljen s političnimi metodami reševati, kar se rešiti da.

Po drugi strani ne bi smeli spregledati niti Cerarjevega poziva, da je treba biti v prihodnjem obdobju finančno vzdržen. Poziv je razumljiv, saj je pred nami dolgo leto, ko se bo poleg polaganja računov začelo tudi deljenje bombončkov in sladkorčkov. Zanimivo pri tem je, da so to začeli dokaj zgodaj.