Dovolj je povprečnosti

Letošnja gospodarska rast, ki bo zelo verjetno med 2,5 in tremi odstotki in bo skoraj dvakrat višja od povprečja v območju evra, nas lahko razveseljuje, ne bi pa nas smela uspavati.

Rastoči izvoz je trend, ki nas ni zapustil in nam je pomagal, da smo krizo premagali in se letos vzpeli nad izhodišče iz leta 2008 (merjeno v industrijski proizvodnji in BDP). Zdaj se mu je pridružila tudi vse večja domača potrošnja in tudi podjetniški sektor, ki se je očistil slabih dolgov in terjatev, spet investira. Tudi na trgu dela je več optimizma, postopno se odpirajo delovna mesta in število zaposlenih se povečuje.

Manj očitno pa je, da je Slovenija v preteklih osmih letih šla skozi močan proces prestrukturiranja. Najbolj zdrava in prožna podjetja so se okrepila, številna so propadla, država pa je s svojimi politikami večinoma gasila požare. Vendar – gospodarstvo se je spremenilo hitreje, kot bi se brez krize in nekatere spremembe so (oziroma bodo) trajne. Ena od teh je, da se zmanjšuje delež predelovalne industrije v BDP, raste pa delež storitev. Res je, tovarne, ki izdelujejo sestavne dele za stroje in naprave, ali pa, denimo, zdravila, so še vedno paradni konji našega izvoza in bodo to vlogo še nekaj časa ohranile. A storitveni sektor, tudi tehnološko napredni, vse več ustvarja, vse več izvaža.

Ta sprememba v fokusu gospodarstva je nov izziv za to, da se v naši deželi odločno lotimo pravih strukturnih reform. Ni potrebna posebna revolucija, a bi se morali odločiti za to, da bomo delovali hitreje od držav, ki tudi računajo na nov cikel gospodarskega zagona. Če se želimo vključiti med res razvite, preseči povprečje EU, lahko takoj začnemo z znanimi točkami: izboljšati je treba okolje za poslovanje podjetij, preudarno vlagati v izobraževanje mladih in usposabljanje brezposelnih, poiskati modele, v katerih bodo imeli delo tudi starejši ... Prihodnost bo menda digitalna, leto 2008 se ne bo več vrnilo.