Dovolj reformno?

Vtis je, da se z malo reformo trga dela nikomur prav zelo ne mudi. Vsaka od strani je že nekaj iztržila.

Objavljeno
27. junij 2017 18.16
Protest Skei
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Do danes bi morala biti, po zavezi socialnih partnerjev, mala reforma trga dela pod streho. Ko so pred slabimi tremi tedni podpisali dogovor, s katerim so podprli spremembe zakonov o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, so se vlada, delodajalci in sindikati obvezali, da bodo do 27. junija našli skupne rešitve v zvezi s sporazumno prekinitvijo delovnega razmerja z nadomestilom, ki naj bi bila po novem zapisana v zakonu o delovnih razmerjih.

A do danes še ni nobene nove rešitve in očitno je, da gre tudi ta del skladno z dosedanjim potekom pogajanj. Slabo leto in pol po predstavitvi izhodišč za, kot so jo imenovali, malo reformo trga dela, ki to pravzaprav niti ni, v dokumentu, ki so ga na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili Za dostojno delo, niso naredili še zadnje pike.

Vtis je, da se v tem trenutku nikomur prav zelo ne mudi. Vsaka od strani je že nekaj iztržila. Vladni je uspelo ohraniti socialni dialog pri bistvenih vprašanjih, ki zadevajo delovnopravno zakonodajo, kar ji je zelo pomembno, v parlamentarni proceduri pa sta že dve tretjini predvidene reforme – zakona o inšpekciji dela in o urejanju trga dela. Delodajalci so po eni strani dosegli obljubo, da koalicijski poslanci ne bodo podprli zakonov o inšpekciji dela in o minimalni plači, ki jih je vložila Združena levica in so za njih še precej manj ugodni od tega, kar so se dogovorili med temi pogajanji.

Sicer pa so gospodarstveniki v glavnem precej razočarani nad izidom tega paketnega projekta – upali so na radikalnejše spremembe v smeri tako imenovane fleksibilizacije trga dela. Predlog sporazumne prekinitve delovnega razmerja z nadomestilom, ob kateri bi se delodajalec in delavec lahko dogovorila za prenehanje sodelovanja tako, da bi prvi drugemu plačal do šest mesecev nadomestila za brezposelnost, nekdanji zaposleni pa potem ne bi mogel sprožati sodnih sporov, je pravzaprav edini večji poseg v zakon o delovnih razmerjih. Sindikati so mu nasprotovali, ker so se bali, da bi delodajalci institut zlorabljali za to, da bi se znebili nezaželenih delavcev.

Niti sindikatom se ne mudi, ker je tisto, kar se jim je zdelo najbolj pomembno, že na poti parlamentarnega potrjevanja – za predstavnike delavcev je bistvena širitev pooblastil inšpektorjem, ki naj bi po novem lahko bolj učinkovito preganjali zlorabo atipičnih oblik dela, z ureditvijo, ki bo bolj naklonjena prekarcem, kot je sedanja, po enotnem mnenju vseh udeleženih, pomanjkljiva zakonodaja. Druga bistvena sprememba pa je možnost ukrepanja inšpektorja, da začasno prepove delo obrtniku ali podjetju, ki svojim zaposlenim ne bi pravočasno izplačeval plač.

Negotovo pa je, ali je noveliranje treh zakonov res tisto, kar bo prineslo boljšo klimo za trg delovne sile, tako za gospodarstvo kot za zaposlene.